| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1746
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški
Maja Krznar, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema tega magistrskega dela je organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški. Na začetku je opisana organizirana kriminaliteta na svetovni ravni, in sicer zgodovina organizirane kriminalitete po svetu, najpomembnejše organizirane kriminalne skupina na svetu ter nekatere institucije in agencije, ki se proti organizirani kriminaliteti borijo na globalni ravni. Kot naslednje je obdelana organizirana kriminaliteta na Balkanskem polotoku, s ciljem čim bolj dostopne in razumljive vsebine za bralca in interesenta, ki morda še ni dojel velike vloge relativno majhne Hrvaške v verigi aktivnosti organizirane kriminalitete na svetovni ravni. V tem delu magistrske naloge je geografsko opisana t. i. Balkanska pot ali Balkanska ruta raznoraznih vrst kriminalitet. Da bi bilo doživetje popolno, so navedeni tudi drugi vidiki pomembnosti Balkanske poti, skozi sodobno balkansko zgodovino pa vse do danes. Vse to nas usmerja na predmet našega raziskovanja – Republiko Hrvaško. Nacionalna ali nadnacionalna kriminaliteta, kombinacija obeh vrst kriminalitet, vse to je prisotno na Hrvaškem. Razpad bivše države Jugoslavije. Domovinska vojna. Vojni oportunizem. Evropska unija. Migrantska kriza. Tu se že lahko vrnemo v predhodni segment in zaključimo, da smo imeli prav, ko smo Balkansko pot postavili v kategorijo ključnih dejavnikov pri obravnavi organizirane kriminalitete na Hrvaškem, zato ker je prav ta Balkanska pot spremenljivka, ki je stalno aktivna in je v korelaciji z določenimi oblikami organizirane kriminalitete, saj velik del te poti poteka prav čez hrvaško ozemlje in je v tem magistrskem delu pogosto omenjena kot pomemben dejavnik za uresničitev kriminalnih aktivnosti. Ta pot je bila aktivna že v bivši državi, bila je aktivna tudi v vojnem času v devetdesetih letih 20. stoletja, in je aktivna tudi danes – vsekakor jo stopnjuje tudi migrantska kriza izpred petih, šestih let. Vendar, kar se tiče sosednjih držav, glavnina migrantske krize ni na Hrvaškem, temveč v sosednji Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kar pa za organizirane kriminalne skupine nikoli ni bila ovira. Da dobro sodelujejo tudi v času vojne, brez ozira na verska prepričanja ali nacionalno pripadnost, tudi o tem smo se lahko prepričali pri nastajanju tega magistrskega dela. Z metodo znanstvenega intervjuja v okviru raziskovalnega dela te magistrske naloge smo pridobili podatke, spoznanja in informacije s strani pravnih strokovnjakov iz Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Omembe vredno je, da sta obe državi pogosto ključni, kar se tiče lokacije izvajanja kaznivih dejanj iz domene nadnacionalne kriminalitete, ker se sodelovanje organiziranih kriminalnih skupin, kot smo že omenili, ne ozira na vero in narodnost. V nekem sociološko-filozofskem in filantropskem smislu bi bil tak odnos vreden celo pohvale, ko pa je v konotaciji in s ciljem najtežjih kaznivih dejanj – je pomen negativen, ker otežuje zaznavanje in spremljanje v kriminalističnem smislu. Z znanstveno metodo raziskovanja obstoječe literature in z obema intervjujema smo dobili celotno sliko in opis tistega kar nas je zanimalo, in to je pravni in institucionalni okvir boja proti organizirani kriminaliteti na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami ter pojavne oblike organizirane kriminalitete na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami.
Ključne besede: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, kriminalne skupine, Hrvaška, magistrska dela
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
Raziskava dejavnikov davčne morale v Sloveniji
Maja Keglič, 2021, diplomsko delo

Opis: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale. Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi. V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost). Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Ključne besede: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Objavljeno: 16.06.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (444,20 KB)

3.
Uporaba pod- in nadkritične vode za predelavo odpadne plastike
Maja Čolnik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava kemijsko razgradnjo najpogosteje uporabljenih plastičnih odpadkov z uporabo pod- in nadkritične vode v uporabne produkte. Doktorsko disertacijo smo razdelili na tri dele. V prvem delu doktorske disertacije smo izvedli hidrotermično razgradnjo brezbarvnih in barvnih odpadnih PET plastenk. Poskuse smo izvajali v visokotemperaturnem in visokotlačnem šaržnem reaktorju pri temperaturah od 250-400 °C in reakcijskem času od 1-30 minut. Pri hidrolizi PET odpadkov so nastali primarni in sekundarni produkti. Glavni produkt razgradnje je bila TPA, ki smo jo po reakciji prečistili in določili izkoristek reakcije. Ugotovili smo, da pri 300 °C in 30 min v podkritični vodi dobimo najvišje izkoristke TPA iz brezbarvnih (90,0 ± 0,4% ) kot tudi iz barvnih (85,0 ± 0,2%) PET odpadnih plastenk. Čistote nastalih TPA smo analizirali s pomočjo HPLC, FTIR in TGA/DSC metod in ugotovili, da so njihove čistote zelo visoke in znašajo med 93-98%. Tekom reakcije so nastajali sekundarni produkti, kot so benzojska kislina, 1,4-dioksan, acetaldehid, IPA in CO2. S pomočjo analiziranih komponent v vodni in plinski fazi smo predpostavili mehanizem razgradnje PET odpadkov. Ocenili smo ekonomski in okoljski vpliv hidrotermične razgradnje PET. Ugotovili smo, da če bi povečali laboratorijski proces na industrijsko merilo, bi na letni ravni dosegli dobiček od prodaje TPA in bi znašal okrog 81 000 €. Pri tem bi kemijsko degradirali skoraj 1400 ton PET odpadkov. Okoljsko analizo hidrotermične razgradnje PET smo izvedli s pomočjo programske opreme OpenLCA in bazo podatkov Ecoinvent 3.6. Ugotovili smo, da so k splošnemu obremenjevanju okolja največ prispevale kategorije morska ekotoksičnost, globalno segrevanje in toksičnost za ljudi. Prav tako smo tekom študije o razgradnji PET odpadkov v podkritični vodi predstavili tudi kinetiko razgradnje kot ireverzibilno zaporedno reakcijo, kjer smo določili, da so reakcije za vse razgradne produkte 1.reda. V drugem delu doktorske disertacije smo v nadkritični vodi degradirali poliolefine (PE in PP). Študirali smo razgradnjo PE in PP odpadne plastike ter za primerjavo degradirali še osnovni LDPE. Prav tako smo spremljali vpliv katalizatorja ocetne kisline na potek, razgradnjo in sestavo nastalih produktov. Eksperimente smo izvajali od 380 °C do 450 °C. Tekom razgradnje so v primeru PP in PE odpadkov nastale štiri faze oljna, plinska, vodna in trdna, med tem ko so v primeru osnovnega LDPE nastale le tri faze. Trdni preostanek pri PP in PE odpadkih smo pripisali razpadu aditivov. Metodo za določevanje lahkih ogljikovodikov in CO2 v plinski mešanici smo tudi razvili in validirali. Plinska faza je vsebovala lahke ogljikovodike (C1 do C6) in CO2, medtem ko oljno fazo po večini sestavljajo nasičeni in nenasičeni alifatski ogljikovodiki, aliciklični ogljikovodiki, aromatski ogljikovodiki in alkoholi. V primeru dodatka ocetne kisline smo ugotovili rahlo povišanje nastanka metana in CO2 v nastali plinski mešanici, zaradi razgradnje ocetne kisline v nadkritični vodi. Z višanjem reakcijskih pogojev je nastajalo manj oljne in več plinske faze. Na osnovi pridobljenih podatkov smo predstavili možen mehanizem razgradnje PP in PE v nadkritični vodi. V tretjem delu doktorske disertacije smo študirali razgradnjo PVC odpadkov v nadkritični vodi pri temperaturi od 400-425 °C in časih od 30-60 min. Ugotovili smo, da PVC odpadki razpadejo na oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Maso kloridnih ionov v vodni fazi smo določili s pomočjo titracijske metode. Pri 400 °C in 30 min smo dobili najvišji izkoristek. Kemijsko sestavo oljne in plinske faze smo določili s pomočjo GC/MS metode. Ugotovili smo, da oljna faza podobno kot pri PE ali PP v glavnem vsebuje nasičene in nenasičene alifatske ogljikovodike, aliciklične ogljikovodike, aromatske ogljikovodike in alkohole. V primeru PVC plastike, pa smo v oljni fazi zasledili še halogenirane ogljikovodike (kloroalkane). Plinska faza je vsebovala le lahke ogljikovodike in CO2.
Ključne besede: Pod- in nadkritična voda, odpadna plastika, kemijsko recikliranje, polietilen tereftalat, polietilen, polipropilen, polivinilklorid, kinetika, tereftalna kislina, benzojska kislina, acetaldehid, 1, 4- dioksan, izoftalna kislina, plini, ogljikovodiki, surovo olje, gorivo
Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

4.
Systemic direction and supervision of police work in the Republic of Slovenia
Maja Modic, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of this paper is to present the findings of the target research project "Effectiveness of Systemic Supervision of the Police in Regard to Human Rights as well as the Statutory and Professional Standards of Police Work (V5-1942)". We focused on the implementation of systemic supervision of police work, more precisely, on the operations of the Division for System Guidelines and Supervision of the Police, which operates within the Police and Security Directorate. Design/Methods/Approach: We examined how systemic supervisory activity of the work of the police is regulated by Slovenian law, limiting ourselves to the work of the Division for System Guidelines and Supervision of the Police. Based on the findings and an additional review of anonymised supervision reports, we prepared a questionnaire and conducted a structured written interview as well as oral interviews with the Division's employees. Findings: Systemic supervision efforts are contributing significantly to the quality of policing, but challenges and opportunities for improvement still remain. One of the main challenges is keeping police officers informed about supervision reports and effectively implementing inspection findings. Research Limitations/Implication: In the part of the study described, we focus exclusively on the work of the Division for System Guidelines and Supervision of the Police and take a look at systemic supervision activities solely from the Division's point of view. For a more complete overview of the matter, our findings should be compared with the perspective of those being supervised, i.e. the police officers who have undergone supervision. Originality/Value: The main added value of the paper is that it examines how supervisors perceive their own work and the organisation, operation and effectiveness of systemic supervisions of police work.
Ključne besede: systemic supervision of police work, Division for System Guidelines and Supervision of the Police, Police and Security Directorate, Slovenia
Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Zamreženje encimov iz gobe Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na gojiščih različne sestave. Gojišča so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov in odpadnih materialov. Spremljali smo prirast glive, glede na različne sestave gojišča. Tako smo ugotovili, da je najugodnejše gojišče za rast glive P. ostreatus, tisto, ki je sestavljeno iz pšeničnih otrobov in slame. Po 8. dneh gojenja P. ostreatus na različnih gojiščih smo ekstrahirali encime iz glivnega micelija P. ostreatus. V pridobljenih encimskih ekstraktih smo določili koncentracijo proteinov, aktivnosti in specifične aktivnosti encimov celulaze, lakaze in α-amilaze. Ugotovili smo, da je za proizvodnjo teh encimov iz glive P. ostreatus, najugodnejši substrat sestavljen iz pšeničnih otrobov in hruške. Magistrsko delo prav tako opisuje imobilizacijo dobljenih encimov v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Imobilizacijo v obliki m CLEAs smo izvedli na predhodno sintetizirane magnetne nanodelce prevlečene s hitozanom (H) ali dekstranom (CMD). CLEAs in mCLEAs smo določili učinkovitost imobilizacije in preostalo specifično aktivnost. Ugotovili smo, da sta encima celulaza in lakaza bila uspešno imobilizirana v obliki CMD-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz encimskega ekstrakta, katerega gojišče je bilo sestavljeno iz pšeničnih otrobov in trave. Imobilizacija α-amilaze pa je bila najuspešnejša v primeru sinteze H-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz istega encimskega ekstrakta. Prav tako smo izvedli študijo stabilnosti CLEAs in mCLEAs pri 4 °C. Po 2 tednih skladiščenja pri 4 °C smo določili še preostalo specifično aktivnost CLEAs in mCLEAs. Preostala specifična aktivnost imobiliziranih encimov se je po 2. tednih skladiščenja zmanjša, kar pomeni, da je stabilnost le teh upadla.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, mCLEAs, preostala specifična aktivnost
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

6.
22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021
2021, zbornik

Opis: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 8
URL Povezava na datoteko

7.
Rešitve pametnih mest v sloveniji
Simon Žibert, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opravili pregled literature, s katerim smo preučili pametna mesta in koncepte, ki jih opredeljujejo. Namen raziskave je bil ugotoviti delovanje pametnih mest in prednosti, ki jih ta prinašajo, ter primerjati rešitve pametnih mest v Sloveniji. V praktičnem delu je bila pripravljena in opravljena anketa, s katero smo prebivalce mesta Maribor spraševali o poznavanju pametnih rešitev. Rezultate ankete smo uporabili kot idejo za implementacijo prototipne mobilne aplikacije, s katero smo predstavili eno izmed možnih rešitev za težave, povezane s prometom.
Ključne besede: pametno mesto, informacijska tehnologija, trajnostni razvoj, zelena energija, internet stvari
Objavljeno: 02.06.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

8.
Ukrepi izbranega farmacevtskega podjetja na področju ponarejanja zdravil
Alma Škrgić, 2021, diplomsko delo

Opis: Obstoj ponarejenih medicinskih izdelkov je globalni problem, ki predstavlja nesprejemljivo tveganje za javno zdravje. Škodi pacientom in spodkopava zaupanje v farmacevtsko industrijo, zdravstvene delavce in zdravstveni sistem. Evropska unija je s svojo zakonodajo v zadnjem desetletju naredila velik korak v boju proti ponarejenim zdravilom. Slovenija je zaradi implementacije evropskih predpisov v svoj pravni red leta 2014 izdala nov Zakon o zdravilih. Svet Evrope verjame, da je za uspešen boj proti distribuciji ponarejenih zdravil ključno mednarodno sodelovanje, zato leta 2011 sprejme konvencijo Medicrime. Tako dobimo tudi prvo in edino mednarodno pogodbo, ki inkriminira dejanja na tem področju. V misiji preprečevanja ponarejanja zdravil imajo nezanemarljivo vlogo tudi ostale mednarodne institucije, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska agencija za zdravila, ter nacionalne institucije, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Zavod za preverjanje avtentičnosti zdravil in mnoge druge vladne in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene omenjene institucije in njihova vloga v boju proti ponarejenim zdravilom. Predstavljena je tudi strategija izbranega farmacevtskega podjetja na tem področju in njihovi preventivni ukrepi, načini odkrivanja morebitnih ponarejenih zdravil in ukrepi v primeru odkritega ponaredka.
Ključne besede: diplomske naloge, ponarejena zdravila, zakonodaja, preprečevanje, Evropska unija, javno zdravje
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
Analiza orodij za delo na daljavo in ocena pripravljenosti organizacij na spremembe pogojev dela
Kamelija Chavdarova, 2021, magistrsko delo

Opis: During the Covid-19 pandemic, many companies have been forced to do remote work overnight to increase social distancing. This means new challenges, both for organizations as a whole and for the individuals within the organization who need to handle governance-related aspects and functions. Both managers and employees now need to accept these new conditions, partly to handle the changes that new governance structures entail, but above all to ensure that the business can be conducted in a satisfactory and successful manner. The e-collaboration tools thus play a crucial role in how employees can carry out their work from home in a similar way as in office, without losing productivity. The purpose of this master’s thesis is to research if the scenario for remote working is included in the strategic plan and companies are prepared to work from home. A survey questionnaire was conducted on 61 respondents from various ICT organizations, were forced to switch to remote work during the pandemic, focusing on examining productivity and underlying factors and experience of workers who are remote working.
Ključne besede: delo na daljavo, e-sodelovanje, orodja, IT podjetja, upravljanje, motivacija, produktivnost, pandemija
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
Vloga spremljevalca otroka v vrtcu
Eva Barle, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Vloga spremljevalca otroka v vrtcu je opredeliti vlogo spremljevalcev otrok v vrtcu in raziskati usposobljenost le-teh za izvajanje določenih nalog, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. V teoretičnem delu smo na začetku postavili zakonodajni okvir, ki opredeljuje spremljevalca otroka v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru, njegovo vlogo in naloge, s katerimi se srečuje v praksi, problematiko usposobljenosti in pričakovane osebnostne lastnosti spremljevalca otroka v vrtcu. Ker je za uspešno delo spremljevalca ključno sodelovanje, smo raziskali izzive in morebitne ovire pri sodelovanju s starši, vzgojiteljem in ostalimi strokovnimi delavci, ki so pomembno vključeni v delo z otrokom s posebnimi potrebami. Na koncu pa smo podrobneje predstavili tudi timsko delo, ki je kot tako vse bolj razširjeno v vzgoji in izobraževanju in predstavlja tudi ključ do uspešnega sodelovanja. Za namen empiričnega dela diplomske naloge smo pripravili dva anketna vprašalnika, enega namenjena spremljevalcem otroka v vrtcu, drugega pa za vzgojitelje, v katerih oddelke so vključeni otroci s posebnimi potrebami. Z omenjenima vprašalnikoma smo želeli raziskati, kako spremljevalci vidijo svojo vlogo v vrtcu in kakšna je njihova vloga skozi oči vzgojiteljev. V raziskavo je bilo vključenih 81 pedagoških delavcev (32 spremljevalcev ter 49 vzgojiteljev).
Ključne besede: spremljevalec otroka, vrtec, sodelovanje, timsko delo
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 1.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici