SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Berljivost pisma predsednika uprave v letnih poročilih slovenskih javnih družb
Maja Kuharič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt zajema predstavitev in proučevanje pisem predsednikov uprav v letnih poročilih slovenskih javnih družb. Pismo predsednika uprave je sestavina letnega poročila, ki ni zakonsko opredeljena. V njem predsednik uprave na kratko predstavi preteklo poslovanje podjetja ter možnosti in načrte podjetja za prihodnost. Ker je pismo predsednika uprave verjetno zelo bran del letnega poročila s strani širše javnosti je zelo pomembno, da je le to brez težav berljivo in razumljivo. Teoretični del diplomskega projekta predstavljata drugo in tretje poglavje. V drugem poglavju je natančno predstavljen pomen, vsebina in namen pisma predsednika uprave. V tretjem poglavju pa so opisani pomen berljivosti, dejavniki, ki vplivajo na berljivost, in Flesch formula, ki je namenjena merjenju berljivosti posameznega besedila. Praktični del diplomskega projekta predstavljata četrto in peto poglavje. V četrtem poglavju je predstavljeno proučevanje berljivosti pisem predsednikov uprav v letnih poročilih slovenskih javnih družb. Berljivost smo proučevali s pomočjo Flesch formule, ki je med strokovnjaki zelo priljubljena zaradi svoje objektivnosti. V petem poglavju pa je predstavljeno dodatno proučevanje pisem predsednikov uprav, ki se nanaša na proučevanje dolžine in nebesednih sestavin pisem predsednikov uprav v letnih poročilih slovenskih javnih družb.
Ključne besede: pismo predsednika uprave, letno poročilo, berljivost, Flesch indeks
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 445; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (849,54 KB)

2.
Proučevanje sprememb revizijskih poročil slovenskih delniških družb in dejavnikov, ki vplivajo na čas priprave teh poročil
Maja Kuharič, 2017, magistrsko delo

Opis: V sodobnem gospodarstvu podjetja ob zaključku poslovnega leta pripravijo računovodske izkaze v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi. Naloga neodvisnega revizorja pa je, da oceni, ali ti računovodski izkazi zagotavljajo resničen in pošten vpogled v poslovanje podjetja. Na kratko bi lahko rekli, da revizija računovodskih izkazov povečuje kredibilnost informacijam v računovodskih izkazih. Revizija računovodskih izkazov predstavlja sistematičen in zelo zahteven proces, ki se zaključi z izdajo revizorjevega poročila. Revizorjevo poročilo predstavlja formalni način komuniciranja med revizorjem in uporabniki računovodskih izkazov. Oblika in vsebina revizorjevega poročila sta standardizirani. Njegova ključna sestavina je seveda revizorjevo mnenje, ki je v jasno naslovljenem in ločenem odstavku in navaja sklep o tem, ali so računovodski izkazi vključno z razkritji poštena predstavitev v vseh pomembnih pogledih in v skladu z veljavnimi standardi računovodskega poročanja. V zadnjem času so postali poslovni procesi veliko bolj zapleteni in globalni. Računovodsko poročanje je postalo veliko bolj kompleksno. Revizorjevo delo je postalo bolj zahtevno. Kljub temu pa se vsebina revizorjevega poročila ni spremenila. Zaradi tega so investitorji in drugi uporabniki računovodskih izkazov sprožili zahteve, da revizorji vključijo v revizijska poročila dodatne informacije, ki bi povečale njihovo informacijsko vrednost. Te zahteve so spodbudile prenovo Mednarodnih standardov revidiranja. V magistrski nalogi nas zanima, ali se je revizorjevo poročilo skozi opazovano enajstletno obdobje kaj spremenilo, ali se je spremenila njegova dolžina in ali se je spremenil čas priprave revizijskih poročil. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki pomembno vplivajo na čas priprave revizorjevega poročila. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da so bila revizijska poročila za leto 2005 po vsebini in obliki drugačna od revizijskih poročil za preostala leta opazovanega obdobja, saj so bila pripravljena na podlagi drugačne zakonodaje. Dolžina revizorjevega poročila in čas priprave revizorjevega poročila se v zadnjih osmih letih opazovanega enajstletnega obdobja nista bistveno spreminjala. Na podlagi rezultatov multiple regresijske analize smo ugotovili, da čas priprave revizijskih poročil ni pomembno povezan z značilnostmi revizijske komisije, vrsto revizijske hiše, vrsto izdanega mnenja in z uspešnostjo poslovanja podjetja.
Ključne besede: revizija, revizijsko poročilo, revizijska hiša, čas priprave, dolžina
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 317; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici