| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PROBLEM BREZPOSELNOSTI MLADIH V SLOVENIJI
Maja Kranjc, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Dobra izobrazba je eden ključnih faktorjev za vstop na trg dela. Dober poklic oziroma zaposlitev je eden od najpomembnejših dejavnikov v našem življenju. Najprej se moramo odločiti, kateri poklic nas veseli in nato še poiskati delo, v katerem bomo našli zadovoljstvo in bomo produktivni. S spremljanjem statističnih podatkov od leta 2000 so se na trgu kazala pozitivna gibanja. Povečevala se je stopnja zaposlenosti mladih in stopnja aktivnosti. Stopnja brezposelnosti se je do leta 2007 znižala, v letu 2008 pa se je zaradi gospodarske in finančne krize močno povečala, saj je veliko podjetij zajela kriza in ni bilo denarja za novo zaposlovanje, ampak so bila podjetja prisiljena odpuščati zaposlene. Večina mladih je zaposlenih po pogodbi za krajši delovni čas. Takemu zaposlovanju za krajši delovni čas in določen čas so pogosteje izpostavljene ženske. Prav tako ženske še vedno predstavljajo večji odstotek brezposelne delovne sile kot pa moški. Stopnja brezposelnosti po spolu se je v obdobju 2007 – 2010 povečala tako pri ženskah kot pri moških. Ugotavljam, da je posledica predvsem finančno – gospodarska kriza, ki je povzročila zapiranje številnih podjetij. Kriza je prizadela predvsem gradbeništvo, industrijo (avtomobilsko, tekstilno,…). Menim, da se bo stopnja brezposelnosti začela zmanjševati po letu 2012, saj si je gospodarstvo že nekoliko upomoglo. Največjo skupino iskanih poklicev, ki jih iščejo delodajalci, predstavljajo osebe s srednjo izobrazbo. To pomeni, da je največje povpraševanje po delovni sili s tretjo in četrto stopnjo izobrazbe, temu sledijo tisti z najnižjo izobrazbo, šele na koncu se najdejo tisti, ki imajo višjo oziroma visoko izobrazbo. Zaskrbljujoče je to, da se veliko mladih ne odloči za poklice nižje stopnje, saj jih večina stremi k boljši izobrazbi, s tem je potem zagotovljeno boljše delovno mesto in tudi plačilo. Vendar pa za vse ni dovolj delovnih mest, da bi imeli tako delo za katerega so se usposabljali. Zaradi tega, ker se jih veliko odloči za nadaljevanje izobraževanja, se je začel pojavljati primanjkljaj po srednje izobraženi delovni sili. Najpomembnejše pa je dejstvo, da narašča število diplomantov, ki nimajo izobrazbi primerne službe. Tu je potem največje vprašanje, čemu je bil namenjen ves trud, ki je bil vložen v šolanje, če morajo sprejeti delo nižje stopnje. V zadnjih dveh letih se je začelo vedno več mladih vključevati v program aktivne politike zaposlovanja. Povečal se je predvsem obseg vključevanja v programe spodbujanja zaposlovanja in samozaposlovanja. K temu so precej pripomogle državne subvencije. Tisti, ki so se odločili za svoje podjetje, so bili upravičeni do določenega zneska denarne pomoči. Povečan obseg vključevanja mladih v aktivno politiko zaposlovanja je posledica povečevanja stopnje brezposelnosti. Študentsko delo bo ostalo še vedno najpomembnejši faktor za delo. Študenti se zavedajo, da je zaposlitev težko dobiti in bodo zato še vedno podaljševali čas svojega študija, ki ga bodo namenjali delu preko napotnic. To delo verjetno ne bo delo, za katerega se šolajo, ampak zgolj neko delo, s katerim bodo lahko zaslužili nekaj denarja. Podjetja se bodo tega še vedno posluževala, saj je to poceni delovna sila in z njimi nimajo tolikšnih stroškov kot pa z zaposlenimi.
Ključne besede: brezposelnost, zaposlovanje, trg delovne sile, študenti, recesija, povpraševanje, znanje, visoko šolstvo
Objavljeno: 14.03.2012; Ogledov: 5144; Prenosov: 1100
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici