| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategije za opolnomočenje pacienta
Maja Kolar, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Opolnomočenje pacientov je ključni vidik sodobnega zdravstvenega varstva, katerega namen je povečati nadzor pacientov nad lastnim zdravjem in odločitvami o zdravstveni negi. Namen zaključnega dela je bil s pregledom znanstvene literature raziskati strategije medicinske sestre za opolnomočenje pacienta. Metode dela: Izvedli smo pregled literature na sistematični način, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CHINAL) ter Sage Journals. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Sintezo vsebine smo predstavili z vsebinsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 raziskav, s pomočjo katerih smo identificirali strategije in pristope za opolnomočenje pacientov, ki potekajo v obliki skupinskega dela in/ali individualnega pristopa. Individualizirano izobraževanje prednjači glede na učinek pri pacientu, a zahteva od zdravstvenega delavca veliko ustvarjalnosti in inovativnost pri uporabi različnih izobraževalnih tehnik. Razprava in zaključek: Naše ugotovitve kažejo, da lahko prilagojeno izobraževanje pacientov in integracija tehnologije v oskrbo pacientov znatno opolnomoči paciente. Izvajalci zdravstvenih storitev bi morali razmisliti o sprejetju teh strategij za izboljšanje rezultatov zdravljenja pacientov. Prihodnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke strategij opolnomočenja na zdravje pacientov.
Ključne besede: zdravstvena nega, opolnomočenje, strategije, intervencija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Zdravstvena nega otroka s Turnerjevim sindromom
Maja Kolar, 2019, diplomsko delo

Opis: Turnerjev sindrom (TS) je kromosomopatija, pri čemer en kromosom X delno ali v celoti manjka, zato je vseh kromosomov samo 45 namesto običajnih 46. Jajčniki deklic brez drugega kromosoma X ne delujejo normalno, zato ne proizvajajo hormonov, ki so potrebni za normalno rast in spolni razvoj. Namen zaključnega dela je predstaviti življenje 14 letne deklice s TS. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, namenjenega staršem deklice s TS in je sestavljen iz odprtega tipa vprašanj. S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima TS velik vpliv tako na vsakdanja opravila obolele deklice, kot tudi na celotno družino. Menimo, da največji oviri pri TS predstavljata nizka rast in neplodnost, vendar se lahko oboje uspešno regulira tako z uporabo rastnega hormona, ki pripomore k višji rasti, kot tudi nove tehnike umetne oploditve z darovanjem jajčnih celic, ki povečujejo možnost spočetja pri osebah z mozaicizmom.
Ključne besede: Deklice, kromosomopatija, rastni hormon, študija primera, vpliv TS na družino.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1795; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (826,25 KB)

3.
IZKLJUČITEV DRUŽBENIKA IZ DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Maja Kolar, 2012, diplomsko delo

Opis: Temeljna značilnost družb z omejeno odgovornostjo je, da njeni družbeniki za obveznosti, ki jih ustvari družba z nastopanjem v pravnem prometu, ne odgovarjajo. Zato je prav pri kapitalskih gospodarskih družbah, zaradi izključitve osebne odgovornosti družbenikov, toliko bolj pomembno, da so osnovni vložki in s tem osnovni kapital družbe v celoti vplačani. Družbenik obveznosti vplačila osnovnega vložka ne more biti oproščen, neplačilo pa je tudi ustrezno sankcionirano. Zakon kot najtežjo sankcijo za neplačilo oziroma plačilo v zamudi predpisuje možnost izključitve družbenika v kaducitetnem postopku. Naš zakon pa instituta izključitve ne pozna zgolj v povezavi z neplačilom osnovnega vložka, temveč omogoča tudi izključitev družbenika iz utemeljenih razlogov. Čeprav je družbeno razmerje načeloma trajne narave, družbeniki niso dolžni trpeti družbenika, ki onemogoča uresničevanje skupnih ciljev ali s svojim ravnanjem škoduje družbi. Zato sme vsak družbenik, ne glede na določila družbene pogodbe, zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. Primerljivo ureditev izključitve družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo pozna tudi nemško pravo. Diplomsko delo se osredotoča na predstavitev obeh vrst izključitev z vidika Zakona o gospodarski družbah (ZGD-1): razlogov za izključitev, pogojev, ki morajo biti ob tem izpolnjeni, posledic, ki nastanejo s prenehanjem članstva posameznega družbenika, ter obveznosti preostalih družbenikov, da »sanirajo« nastalo situacijo. Ureditvi obeh institutov sta primerjani tudi z nemškim pravom.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, osnovni vložek, osnovni kapital, kaducitetni postopek, izključitev iz utemeljenih razlogov.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2013; Ogledov: 5098; Prenosov: 1114
.pdf Celotno besedilo (443,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici