Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Raziskava izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti med učenci razredne stopnje ter potrebo po usposabljanju učiteljev za učinkovito integracijo digitalnih tehnologij v izobraževalni proces v obliki izbranih načinov in metod dela pri pouku, ki razvijajo vsa potrebna znanja in spretnosti, ki opredeljujejo digitalno pismenega posameznika. Predstavljena je metoda recipročnega učenja s spleta, ki učitelju daje osnovo za razvijanje spretnosti digitalne pismenosti pri učencih in je učinkovita tudi na razredni stopnji šolanja. Zastavljeno je bilo izobraževanje za učitelje razredne stopnje, ki do sedaj še ni bilo sistematično opazovano in spremljano, a bi ugotovitve v obliki implikacij pomembno izboljšale izid izobraževanja ter s tem tudi rezultate prenosa znanja z učitelja na učenca. V okviru kvalitativne raziskave je bilo za uporabo omenjene metode v študijskih letih 2021/2022 in 2022/2023 usposobljenih ter sistematično spremljanih 117 študentov študijskega programa Razredni pouk, s katerimi je bil po izvedbi usposabljanja izveden nestrukturirani intervju. Odgovori vprašanih kažejo, da je v raziskavi predstavljen pristop učinkovit tako pri spodbujanju spretnosti digitalne pismenosti učiteljev, torej med udeleženci izobraževanja samimi, kot tudi pri usposabljanju sodelujočih za poučevanje spretnosti digitalne pismenosti. Rezultati kažejo pomen praktičnega usposabljanja, ki učiteljem omogoča neposredno aplikacijo teoretičnega znanja v prakso ter izpostavlja vlogo samorefleksije in mentorstva kot ključnih komponent v procesu profesionalnega razvoja. Predlagamo nadaljnje raziskave za identifikacijo in optimizacijo izobraževalnih strategij, ki bi bile najučinkovitejše pri razvoju digitalne pismenosti, s ciljem pripraviti učence na uspešno delovanje v digitalnem okolju, s čimer prispevamo k boljšemu razumevanju kompleksnosti poučevanja in učenja digitalne pismenosti ter nakazujemo potrebo po celostnem pristopu k usposabljanju učiteljev na tem področju.This research underscores the importance of developing digital literacy among primary-level students and the need for training educators to effectively integrate digital technologies into the educational process. It highlights selected modes and methods that foster the knowledge and skills essential for a digitally literate individual. The study introduces a method of reciprocal web-based learning, which provides a foundation for educators to develop digital literacy skills in students and has proven effective at the primary education level. The research proposes an educational program for primary-level teachers, which has not yet been systematically observed and monitored. The findings suggest that this program could significantly enhance educational outcomes and knowledge transfer from teacher to student. In this qualitative study, 117 students from the Elementary Education program were trained and systematically monitored during the academic years 2021/2022 and 2022/2023, followed by unstructured interviews post-training. Survey responses indicate that the approach presented is effective in promoting digital literacy skills among educators and in preparing them to teach these skills to their students. The results emphasize the value of practical training that allows educators to apply theoretical knowledge in practice and highlight the importance of self-reflection and mentorship as key components of professional development. The study recommends further research to identify and optimize the most effective educational strategies for developing digital literacy. This research aims to prepare students for successful engagement in a digital environment and contributes to a deeper understanding of the complexities of teaching and learning digital literacy. It also indicates the need for a comprehensive approach to teacher training in this area.
Ključne besede: branje na spletu, digitalna pismenost, metoda recipročnega učenja s spleta, učenje na spletu, usposabljanje učiteljev
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (292,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Bralna pismenost otrok je v današnjem svetu zelo pomembna za uspešno vključevanje in delovanje v sodobni družbi. Za otroke priseljence, ki se v novem okolju soočajo s kulturnimi in z jezikovnimi izzivi, je razvoj teh spretnosti še posebej zahteven. Velika preizkušnja je tudi za strokovne delavce v šolah, ki na različne načine in z različnimi metodami poskušajo pomagati tem otrokom. Eden izmed teh načinov, ki sicer v praksi še ni bil preverjen, je terapija s psi. Prisotnost psa ima veliko pozitivnih učinkov, zato nas je v magistrskem delu zanimalo, ali njegova prisotnost z izvajanjem programa R.E.A.D. vpliva na bralno pismenost otrok priseljencev. S pomočjo društva Tačke pomagačke smo opazovali glasno branje dveh učenk priseljenk ob prisotnosti psa terapevta in preverjali stanje gradnikov bralne pismenosti, med drugim tudi bralno motivacijo. Za dodaten vpogled v stanje smo izvedli tudi intervju z vodnico psa terapevta in s strokovno delavko šole. Skozi raziskovanje smo podrobno spoznali vsako komponento bralne pismenosti in na podlagi tega v empiričnem delu oblikovali merske instrumente za opazovanje. Deklici sta skozi branje literarnega dela Andreja E. Skubica ob prisotnosti psa terapevta izboljšali glasno branje in odnos ter motivacijo do branja.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna motivacija, otroci priseljenci, pes terapevt, program R.E.A.D
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: V današnjem času je tehnologija nepogrešljiv del našega življenja, vse bolj pa se vključuje tudi v izobraževanje. Da bi učence pripravili na prihodnost, ki jo prinaša tehnološki napredek, je pomembno tudi raziskovanje na področju STEAM izobraževanja v povezavi s književnostjo. V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev predmeta slovenščina, didaktike mladinske književnosti, STEAM izobraževanja, KUBO robotike in dosedanjih raziskav na področju vključevanja STEAM izobraževanja v pouk književnosti. Sledi podrobna raziskava, v kateri je sodelovalo 40 učencev četrtega razreda osnovne šole. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi in metodi pedagoške intervencije, med katero smo primerjali eksperimentalno in kontrolno skupino. Izveden je bil kvazieksperiment, kjer je intervencija predstavljala vnos novega elementa v pouk književnosti, in sicer uporabo kreativnih STEM robotov. Učenci so med učno uro izpolnili petstopenjsko lestvico počutja in motivacije, napisali nadaljevanje pravljice in na koncu izpolnili anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da med skupinama ni prišlo do večjih razlik. Učenci so bili za delo enako motivirani, nadaljevanja pravljice so bila enakovredna glede na število dogajalnih prostorov, književnih oseb in dogajanj, razlikovala pa so se le v številu besed, prav tako je bilo tudi subjektivno mnenje učencev o učni uri v obeh skupinah podobno.
Ključne besede: književnost, kreativni STEM robot, STEAM izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno poznavanje ljudskih pravljic, interes za branje in poslušanje ljudskih pravljic ter razumevanje ljudskih pravljic kot fantastične literarne vrste pri učencih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, izvedena na eni od osnovnih šol, ki je vključevala učence 2. in 5. razreda. S polstrukturiranim intervjujem je zajetih 20 učencev in uporabljena je deskriptivno-kvalitativna študija primera. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko učenci poznajo ljudske pravljice in razumejo njihov pomen. Predpostavljeno je bilo, da učenci 5. razreda bolje poznajo in razumejo ljudske pravljice kot učenci 2. razreda. Ugotavljalo se je, koliko učenci vedo o ljudskih pravljicah, ali jih razumejo kot fantastično književno vrsto ter njihov interes za branje in poslušanje teh pravljic, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena razlikam med dečki in deklicami. Rezultati kažejo, da učenci 5. razreda bolje razumejo in prepoznavajo značilnosti ljudskih pravljic, kot so prenašanje skozi generacije in neznani avtorji. Znajo opredeliti več lastnosti pravljic, kot so poštenost in zmaga dobrega nad zlom. Učenci 2. razreda so našteli manj lastnosti, najpogosteje čudeže in čarobna bitja. Medtem ko učenci 5. razreda lažje prepoznavajo elemente pravljic, učenci 2. razreda kažejo večji interes za njihovo branje in poslušanje, saj jih še vedno pogosto prebirajo s starši. Učenci 5. razreda pa menijo, da so ljudske pravljice dolgočasne in namenjene mlajšim otrokom, saj raje berejo druga književna dela. Pridobljeni rezultati prispevajo k nadaljnjim raziskavam na področju razumevanja ljudskih pravljic in književne didaktike.
Ključne besede: Ljudske pravljice, osnovnošolski otroci, razumevanje, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: Learning and teaching are undergoing continuous transformations, encompassing not only changes in methods and approaches but also an increased emphasis on novel content. In recent decades, environmental education has gained significant importance. Therefore, we examined the extent to which ecological topics are incorporated into the curricula of Slovenian elementary schools and general grammar schools. A systematic analysis of the curricula of the majority of subjects was conducted, with a focus on the representation of ecological themes in primary and secondary education and the extent to which knowledge differs and complements between these educational levels. The findings indicate that the subject of ecology is addressed in most subjects at the elementary and secondary levels, albeit with certain variations. The content logically complements and builds upon each other throughout the observed educational continuum. Furthermore, suggestions for future research are provided.
Ključne besede: curricula, ecology, elementary schools, inclusion, general grammar schools
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 6
Povezava na datoteko