| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra : magistrsko delo
Maja Idoska, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili značilnosti otrok z MAS, primanjkljaje na socialnem področju in njihovo vključenost v vzgojo in izobraževanje. Nadalje bomo predstavili glasbo v povezavi z avtizmom in bomo podrobneje opisali možnosti razvijanja socialnega razvoja skozi glasbo ter izvedbo glasbene umetnosti v osnovni šoli s prilagojenim programom (OŠPP). Temu sledi predstavitev glasbenih dejavnosti in vloge ter kompetence učitelja pri poučevanju glasbene umetnosti. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati, kako učitelji dojemajo vlogo glasbenih dejavnosti pri pouku in proučiti njihovo poznavanje le-teh ter njihovih možnostih vpliva na socialni razvoj učencev z MAS. Proučili bomo pogostost njihove uporabe glasbenih dejavnosti pri pouku in mnenje o koristnosti teh za otroke z MAS. Prav tako je namen ugotoviti njihovo doživljanje lastne kompetentnosti za poučevanje glasbene umetnosti v OŠPP. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev prepoznava pozitivne učinke glasbenih dejavnosti na socialni razvoj učencev z MAS. V pogostosti uporabe glasbenih dejavnosti pri uri glasbene umetnosti glede na starost anketirancev ni bilo statistično značilnih razlik, vendar pa so rezultati pokazali, da se mlajši učitelji bolj strinjajo s trditvijo, da lahko otroci z MAS z glasbo usklajujejo in nadzorujejo svoje socialne interakcije ter da lahko glasba podpre povezanost s skupino za otroke z MAS. Ugotovljeno je bilo, da obstaja korelacija med oceno kompetentnosti anketirancev na glasbenem področju ter pogostostjo uporabe glasbenih dejavnosti, vendar le med določenimi pari spremenljivk. Podatki kažejo, da višja kot je kompetentnost anketirancev na glasbenem področju, v večji meri se strinjajo, da glasba pri učencih z MAS pozitivno vpliva na omenjene socialne vidike.
Ključne besede: Glasba, glasbene dejavnosti, motnje avtističnega spektra, socialni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 342; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah
Maja Idoska, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora. Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.
Ključne besede: Likovna umetnost, emancipacija, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1223; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici