| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GRADOVI NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM SKOZI ČAS IN PROBLEM IZGINJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA PRIMERU FALSKEGA GRADU
Maja Hostnikar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga nosi naslov Gradovi na slovenskem Štajerskem skozi čas in problem izginjanja kulturne dediščine na primeru falskega gradu. Razdelila sem jo na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, sem se lotila gradov, večjih in manjših na območju slovenske Štajerske oziroma v SV Sloveniji. V tem delu lahko spremljamo, kaj se je z gradovi dogajalo v preteklosti, takrat, ko so bili na vrhuncu svojega razcveta, ko so delovali kot vojaške utrdbe in kot najpomembnejše gospodarsko, upravno, kulturno in socialno središče nekega kraja ali mesta. Okoli njih ali pod njimi so nastajala naša mesta, kraji, vasi. Gradovi so v svoji preteklosti usmerjali in določali življenje ljudi, ki so živeli na njem ali v njegovi okolici. Število gradov se je večalo, stavbe so dograjevali in opremljali v duhu tistega časa, tako so danes tisti, ki so se ohranili, pomemben vir preteklosti mnogim zgodovinarjem in drugim raziskovalcem. Na samem začetku se dotaknem tudi lastništva gradov in namena njihove uporabe v zgodovini. Žal pa skozi nadaljnja poglavja lahko spremljamo žalostno pot teh nekdaj veličastnih stavb. V naslednjih poglavjih se lotevam tematike, kaj se je z gradovi zgodilo skozi čas, poskušam odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo njihov propad, uničenje in pri nekaterih tudi popoln zaton v pozabo. O gradovih v zadnjih stoletjih ni veliko podatkov. Za čas od nekje 17. do 20. stoletja so podatki bistveno bolj skopi kot za čas zgodnjega srednjega veka. Podatki postanejo nekoliko bolj zgovorni znova okoli leta 1945, po drugi svetovni vojni. V nadaljevanju pa sem se odločila nekoliko pobliže predstaviti tudi grad v moji neposredni bližini, grad Fala. Po pogovoru z sokrajani sem ugotovila, da grad zelo slabo poznajo, tako njegovo preteklost, kot sedanjost. Sama menim, da je to narobe, zato sem se odločila, da s tem delom nekako s podatki v strnjeni obliki nekoliko približam grad tistim, ki bi jih morebiti zanimal, a niso vedeli, kje bi podatke dobili. Dejansko sem črpala podatke iz zelo različnih sekundarnih virov, jih dopolnjevala in usklajevala, saj je o gradu Fala malo napisanega. Sploh za čas od 15. stoletja dalje. Grad pa tudi danes še vedno, kljub temu, da se obnavlja, oživlja z raznimi vsebinami, ki jih predstavljam v poglavju Grad Fala danes, nekako ne najde poti do tukajšnjih ljudi ali bolje rečeno oni do njega. In morda bo moje delo nekoliko pomagalo tudi tukaj. Grad Fala je skozi zgodovino skoraj propadel, v 20. stoletju ga je zob časa že precej načel, kar zadeva zidove, tla, strope, streho, omete. Nov lastnik se zadnjih pet let trudi z obnovo, vendar se mu tukaj na pot postavlja veliko ovir in vprašanje je, kako se bo pot gradu nadaljevala. Moj namen je, da poudarim pomen kulturne dediščine za narod. Temu sem se posvečala tudi v empiričnem delu diplomske seminarske naloge. Tukaj sem najprej izvedla intervju z lastnikom gradu Fala, Milanom Slavičem, kjer sva se osredotočila zlasti na načrte, ki jih ima z gradom, na njegov pogled na grad in pomen le-tega za okoliške prebivalce. Spregovorila pa sva tudi o težavah, s katerimi se sooča pri obnovi. Tukaj ni mogel mimo Zavoda za kulturno dediščino Republike Slovenije, ki žal deluje po predpisih, ki večkrat zavirajo, kot pa spodbujajo obnovo naših kulturnih spomenikov. Njihove zahteve po navadi terjajo velike finančne vložke v papirje, medtem ko bi ta denar lahko šel že za samo delo na gradu. Drugi del empiričnega dela diplomske seminarske pa sem posvetila anketnemu vprašalniku, izvedenemu med okoliškimi prebivalci gradu Fala. Tukaj me je zanimal predvsem odnos ljudi do gradu in nasploh do naše kulturne dediščine. Kaj jim pravzaprav pomeni, je po njihovem mnenju smiselno ohranjati te materialne ostanke, ki nam jih je zapustila preteklost, in če da, zakaj. Z analizo tega vprašalnika bom tudi potrdila ali pa zavrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila na začetku naloge.
Ključne besede: Gradovi, Grad Fala, kulturna dediščina.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

2.
EKONOMSKO NASILJE V DRUŽINI
Maja Hostnikar, 2014, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je vse pogostejši pojav. Ni nov pojav, ampak mu posvečamo čedalje več pozornosti. Veliko je pravnih aktov, ki definirajo pojem nasilja v družini in ga opredeljujejo, tako na mednarodni ravni, kot na ravni Republike Slovenije. Veliko več pozornosti se posveča rizičnim skupinam žrtev, kot so otroci, starostniki in bolni ter njihovi pomoči. Veliko več se, zaradi socialnega razmerja v svetu, govori tudi o obstoju ekonomskega nasilja. Ekonomsko nasilje v družini je neupravičeno nadzorovanje in omejevanje družinskega člana v obliki finančnega upravljanja z žrtvinim premoženjem. Splošno znano je, da se ekonomsko nasilje velikokrat pojavlja z drugimi oblikami ekonomskega nasilja, kot so psihično ali fizično nasilje, ter da žrtve velikokrat ostajajo v nasilni zvezi zaradi svojega šibkega materialnega stanja, ki pa ga je vse več, prav zaradi vsesplošnih kriz v gospodarstvu.
Ključne besede: družina, nasilje v družini, teorije o vzroku nasilje, oblike in vrste nasilje, ekonomsko nasilje v družini, ekonomsko nasilje med partnerjema, ekonomsko nasilje med sorojenci, ekonomsko nasilje nad starostniki
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 2381; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (484,97 KB)

3.
ŽUPNIJA SVETA MARIJA V PUŠČAVI V LUČI MATIČNIH KNJIG MED LETI 1919 IN 1929
Maja Hostnikar, 2012, diplomsko delo

Opis: Z diplomsko nalogo, ki nosi naslov Župnija Sveta Marija v Puščavi v luči matičnih knjig med leti 1919 in 1929, sem predstavila življenje ljudi, prebivalcev naselij v župniji Puščava v omenjenem obdobju. Da sem lahko ugotovila ozadje življenja v prvem desetletju po prvi svetovni vojni, sem obdelala in v diplomsko nalogo vključila arhivsko gradivo, ki se je nanašalo na župnijo Puščava v tem obdobju. Na to ozadje sem navezala podatke o posameznikih in celotnem prebivalstvu župnije na podlagi matičnih knjig. Podrobneje sem v pisni, tabelni in grafični obliki predstavila podatke rojstnih in krstnih, poročnih in mrtvaških matičnih knjig župnije Sv. Marija v Puščavi. Z zbranimi podatki sem naredila statistiko o rojstvih, krstih, porokah in smrtih – najpomembnejših mejnikih življenja – glede na mesece, leta in nadalje podrobneje, glede na spol posameznikov, njihov stan, socialni status, naselja, iz katerih so prihajali. Podatke, ki sem jih oblikovala in analizirala, sem povezala tudi z navezujočimi se splošno že znanimi in odkritimi ter utemeljenimi teorijami in občimi pogledi na obravnavano temo. Delo sem razdelila na štiri večja poglavja, ki so se nanašala na celotno zgodovino same župnije, na dogajanja v celotni državi in sami župniji Sv. Marija v Puščavi v obdobju med leti 1919 in 1929 ter kot četrto, na življenje tukajšnjih ljudi v luči zapisnikarjev takratnih matičnih knjig. Vsako poglavje sem razdelila na več podpoglavij, najširše pa sem oblikovala prav tretje poglavje, na težišču katerega sem osnovala jedro diplomskega dela. Tako sem predstavila župnijo Sv. Marija v Puščavi na način, kot še ni bila prikazana v nobenem obstoječem viru, na podlagi vseh najdenih obstoječih dokumentov o njeni preteklosti v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Župnija Sveta Marija v Puščavi med leti 1919 in 1929, matične knjige, rojstva, krsti, poroke, smrti.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 2455; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici