Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Fear is a natural emotion that individuals experience throughout their lives. Growing up, fear manifests itself in the emotions, behaviour and actions of young people, often associated with stressors such as fear of failure, social problems or too high expectations. Among the most important fears at a young age is the fear of death (thanatophobia), which can intensify anxiety and stress, especially when combined with social media pressures. In addition, the fear of aging (gerontophobia) stems from existential concerns about mortality and the social stigmatization of aging. Addressing these fears through psychological interventions, confidence building, and cultural coping mechanisms is key to reducing anxiety and building resilience. For the purposes of the research, a quantitative methodology with an online survey was used. Primary and secondary sources were collected, analysed and synthesized. Primary data were obtained through a survey aimed at Slovenian secondary school students. Secondary sources were obtained from professional literature and websites. The survey sample included 1,234 respondents aged between 15 and 29, including high school and university students. The data collection was carried out using the method of improbable (occasional) sampling. To ensure representativeness, data were weighted by gender. Statistical analysis, including descriptive and multivariate analysis, was performed with the SPSS 21 program, where the internal consistency of the scales was measured with the Cronbach alpha coefficient. With the research, the authors wanted to check whether there is a fear of aging among young people. It turned out that the average fear of loss is 51.2%, while the fear of physical appearance and psychological worries is present in 20.5% and the fear of the elderly in 6.7%. Statistically significant differences were found in terms of gender, status, place of residence and frequency and quality of contacts with the elderly, indicating the complexity of factors that influence the fear of aging.
Ključne besede: aging, contact with the elderly, fear of aging, young people, thanatophobia
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (257,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo z naslovom Stališča vzgojiteljev o obravnavi tematik spolnosti in spolnih zlorab je sestavljeno iz dveh delov; prvi del predstavlja teoretični del, drugi del pa je empirični. V prvem delu smo se poglobili v teoretična izhodišča o tabu temi spolnosti, v spolno zlorabo otrok, znake, posledice, zaščito ter vlogo vzgojiteljev pri prepoznavanju spolnih zlorab. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjuja, ki je bil namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok, pridobili podatke o obravnavi tematike spolnosti, o ovirah ter spodbudah ter povezanosti tematike spolnosti in spolnih zlorab. Vzgojitelji so izrazili lastno mnenje o tem. V intervjuju je sodelovalo 19 vzgojiteljic in en vzgojitelj iz štirih različnih vrtcev. V empiričnem delu smo izpostavili nekatere odgovore (na primer: tri intervjuvanke so izpostavile, da tematike ne obravnavajo nikoli), ki so odstopali od večine intervjuvancev, in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. Ugotovili smo, da je obravnavanje spolnosti in spolnih zlorab povezano z osebnim mnenjem in stališči vzgojiteljev. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kakšna so stališča vzgojiteljev o obravnavi tematike spolnosti in spolnih zlorab v vrtcu, kot vzgojno-izobraževalni ustanovi, ter kakšen vpliv ima to na njihovo pedagoško delo.
Ključne besede: spolna zloraba, spolnost, otrok, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,02 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Seznanjenost študentov predšolske vzgoje o pomenu pedagoške komunikacije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili pojem pedagoške komunikacije, predstavili najpogostejše stresne situacije pri predšolskem otroku in odzivanje otrok v njih ter opisali uspešno pedagoško komunikacija v primeru stresne situacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali redni in izredni študentje študijskega programa Predšolska vzgoja na UM Pedagoška fakulteta. Naš namen je bil raziskati seznanjenost študentov predšolske vzgoje o pomenu pedagoške komunikacije. Zanimalo nas je, kako pogosto so študentje spoznavali vsebino pedagoške komunikacije, še posebej v primeru stresne situacije, tako v okviru predavanj, vaj in praktičnega usposabljanja. Rezultati so pokazali, da so študentje med študijem spoznali vsebino pedagoške komunikacije in vsebino stresa pri predšolskem otroku, a po njihovem mnenju v premajhnem obsegu, nakar so izrazili željo po še večjem poudarku o le-teh vsebinah. Izvedeli pa smo tudi, da se mentorji na praktičnem usposabljanju dobro zavedajo pomena pedagoške komunikacije, še posebej v primeru stresne situacije, nakar le-te nasvete predajajo študentom, ki jim bodo v korist pri prihodnjem delu.
Ključne besede: pedagoška komunikacija, stres predšolskega otroka, študentje, študijski program
Objavljeno v DKUM: 19.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Diplomska naloga Prepoznavanje in reševanje stisk predšolskega otroka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili sodelovanje med vzgojitelji in starši, pri čemer smo se osredotočili na komunikacijo, ki poteka med njimi. V nadaljevanju smo opredelili stiske otrok, povezane z vrtcem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z intervjujem. Intervjuvali smo 20 vzgojiteljic predšolskih otrok in 15 staršev predšolskih otrok, raziskovalni vzorec je torej predstavljalo 35 oseb. Pridobljene podatke smo transkribirali in vprašanja potem kodirali na posamezne teme. Kategorije, v katere smo združevali podatke, so oblikovane na način, po katerem lahko odgovorimo na naša raziskovalna vprašanja. Naš namen je bil, da podrobneje raziščemo področje obravnavanja in doživljanja stisk otroka v vrtcu. Pri tem nas je najbolj zanimalo, kako so vzgojitelji obravnavali otroka, ki je doživljal stisko, kaj so sporočali o njem ter do kakšnega sodelovanja je prihajalo med vzgojitelji in starši pri reševanju stiske. Osredotočili smo se tudi na znake stisk. Ugotovili smo, da se velika večina vzgojiteljev in staršev nemudoma odzove na opaženo stisko otroka, da steče verbalna oblika komunikacije in da ponavadi pride do sodelovanja, v katerem sta na koncu obe strani zadovoljni. V sklepu smo ovrednotili hipoteze in napisali obrazložitev le-teh.
Ključne besede: predšolski otrok, otroška stiska, prepoznavanje stiske, reševanje stiske, sodelovanje med vrtcem in starši
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vzgojiteljevo dojemanje lastnega profesionalnega in osebnostnega razvoja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem profesionalni razvoj vzgojitelja. Opisali smo faze in modele profesionalnega razvoja. Eden ključnih dejavnikov profesionalnega razvoja je tudi motivacija za delo, ki posledično izhaja iz osebnosti posameznika. Dejavniki osebnosti vplivajo na dober razvoj tako vzgojitelja kot tudi posameznika, le če delujejo skladno drug z drugim. Opredelili smo tudi pomembnost in prepletanje profesionalnega in osebnostnega razvoja vzgojitelja. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli 30 intervjujev diplomiranih vzgojiteljic in vzgojiteljev z različnimi nazivi. S pomočjo zastavljenih vprašanj smo ugotovili, kaj si vzgojitelji predstavljajo pod pojmom profesionalni razvoj ter kaj prispeva k razvoju le tega. Poizvedeli smo tudi, kako strokovna izobraževanja vplivajo na osebnostni razvoj ter kakšna bi morala biti osebnost vzgojitelja predšolskih otrok. Pridobljene podatke smo ločili glede na nazive ter jih besedno interpretirali in analizirali. Ugotovili smo, da se vsem intervjuvanim vzgojiteljem zdi profesionalni razvoj pomemben, da nanj najbolj vpliva motivacija, možnosti izobraževanja in delovno okolje. Menijo, da profesionalni razvoj dobro vpliva tudi na osebnostni razvoj vzgojitelja, ki bi po mnenju intervjuvancev moral biti samokritičen, čustveno inteligenten in razgledan.
Ključne besede: profesionalni razvoj, strokovna izobraževanja, osebnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (934,72 KB)