1. Determination of viscosity, density and interfacial tension of the carbon dioxide–isopropanol, argon–isopropanol, sulphur hexafluoride–isopropanol binary systems at 313.15 K and 333.15 K and at elevated pressuresDragana Borjan, Maja Gračnar, Željko Knez, Maša Knez Marevci, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Viscosity, density, and interfacial tension of three binary systems (carbon dioxide–isopropanol, argon–isopropanol, and sulphur hexafluoride–isopropanol) were measured at temperatures of 313.15 K and 333.15 K and at pressures up to 100 bar for carbon dioxide, and for argon and sulphur hexafluoride up to 500 bar. A vibrating tube densimeter method has been used for density measurements and a variable-volume high-pressure optical view cell with some modifications for the other measurements. The results showed that pressure does not have a high impact on viscosity. Density is found to be a linear function of pressure and temperature and the densities of the investigated binary systems increase with pressure and decrease with temperature. Interfacial tension decreased with the elevated pressure at a constant temperature for all the investigated systems. Accurate prediction of thermodynamic and mass transfer data is fundamental in various engineering and industrial operations to design processes with a higher yield of targeted compounds.
Ključne besede: viscosity, interfacial tension, carbon dioxide, argon, suplhur hexafluoride, isopropanol
Objavljeno v DKUM: 17.08.2023; Ogledov: 358; Prenosov: 210
 Celotno besedilo (4,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Izolacija biološko aktivnih komponent iz plodov gozdnih borovnic ( Vaccinium myrtillus L. )Maja Gračnar, 2018, magistrsko delo Opis: Gozdne borovnice zaradi mnogih zdravilnih lastnosti, ki jih imajo na telo, sodijo med tako imenovana »superživila«. V magistrskem delu smo raziskali, kakšna je biološka učinkovitost ekstraktov plodov gozdnih borovnic. Osredotočili smo se predvsem na izolacijo fenolnih spojin. Zanje velja, da v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami, prisotnimi v rastlinskih ekstraktih, delujejo antioksidativno, protivnetno, protimikrobno in prav tako zdravijo oziroma preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Ekstraktom smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov, proantocianidinov in antioksidativno učinkovitost. S kromatografsko analizo (LC-MS/MS) smo kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost posameznih fenolnih spojin v ekstraktih. Ker so rastlinski ekstrakti v vodi slabo topni, smo njihovo biološko dostopnost povečali z vezavo na biorazgradljiv polimerni nosilec s PGSS™ metodo. Morfološke lastnosti (velikost delcev in poroznost) smo določili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM).
V magistrskem delu smo iz plodov borovnic uspešno izolirali fenolne spojine in ugotovili, da na kakovost ekstrakta vpliva izbira ekstrakcijske metode in vrsta topila. Ker so fenolne spojine polarne, je za njihovo izolacijo primerneje uporabiti polarna topila, kot so voda, metanol in etanol. Ugotovili smo, da je antioksidativna učinkovitost ekstraktov pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin. V ekstraktih borovnic je bil najvišji delež klorogenske kisline. Klorogenska kislina deluje protibakterijsko napram S. aurerus in E. coli, kar smo v magistrskem delu uspešno dokazali. Prav tako je bila uspešno izvedena formulacija ekstraktov na polimernim nosilec.
Ključne besede: gozdne borovnice, fenolne spojine, antioksidativnost, protimikrobno delovanje, PGSS™
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 2235; Prenosov: 437
Celotno besedilo (4,01 MB) |
3. Polisaharidni aerogeli za izboljšanje biodostopnosti v vodi slabo topnih substancMaja Gračnar, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati štiri različne aerogele iz guarja, ksantana, alginata in nizkometiliranega pektina. Da smo dobili gel, smo uporabili direktno metodo geliranja v etanolu, v katerem smo raztopili tudi aktivno substanco nifedipin, ki se je tako vezala na pripravljene gele. Gele smo nato superkritično sušili s CO2. Ker v superkritičnem območju obstaja le ena faza in zaradi tega ni površinskih napetosti, ki bi povzročile krčenje por v gelu, se struktura gela ne poruši. Po tem, ko so spet doseženi normalni pogoji, pa je CO2 ponovno v plinastem stanju. Dobljeni aerogeli so zaradi visoke poroznosti in velike specifične površine primerni za nosilce aktivnih substanc in nadaljnje kontrolirano sproščanje. So tudi netoksični, biokompatibilni in biorazgradljivi, zaradi česar so prijazni tako človeku kot tudi okolju. Po superkritičnem sušenju smo z in vitro testi sproščanja preverjali, kako se iz nosilcev sprošča aktivna substanca v različnih simuliranih prebavnih tekočinah.
Ugotovili smo, da se je aktivna substanca iz alginatnega in pektinskega aerogela sprostila že po petih urah, med tem ko se je iz guarjevega in ksantanskega aerogela tudi po 24 h sprostila minimalna količina aktivne substance. Po končanem eksperimentalnem delu smo določili še kinetični model sproščanja.
Ključne besede: aerogel, ksantan, guar, pektin, alginat, nifedipin
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1428; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,99 MB) |
