| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnike opravljanja razgovorov za ugotavljanje spolne zlorabe otroka : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Žnidaršič, 2013, diplomsko delo

Opis: V primeru spolnih zlorab otrok se preiskovalci pogosto soočajo s problemom odsotnosti materialnih dokazov. Pogosto prav zaradi tega, ker prijava v večini primerov ni podana neposredno po spolni zlorabi in se najpogosteje dogaja v ožjem socialnem okolju otroka. Storilci ne uporabljajo fizičnega nasilja, ampak grožnje, trike in zvijače, s katerimi otroka obvladajo brez fizične prisile. To je razlog za odsotnost materialnih dokazov neposredno po zlorabi. Preiskovalci so v takih primerih odvisni le od razgovora z otrokom. Od njih je odvisno, koliko in kako natančne informacije bodo pridobili od otroka. Pomembno je, da se zavedajo, da lahko povsem nezavedno vplivajo na otrokovo izjavo in s tem na morebitno lažno razkritje in obtožbe o spolni zlorabi. Problemi v predkazenskih postopkih so običajno vezani na zakonodajo, kader, prakso opravljanja razgovorov, kraj opravljanja razgovora in osebe, ki morajo biti prisotne v okviru postopka. Kako postopek posameznega primera poteka, je odvisno od vseh udeleženih oseb, ki odločajo, prvega stika otroka z organi pregona do pravnomočne sodbe na sodišču. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v predkazenskem postopku uporabljajo tehnike za razgovor, s katerimi se pridobi večje število natančnejših informacij, ki kar najbolj zmanjšujejo možnost neresničnih izjav otroka in posledično krive ovadbe. Opisane tehnike opravljanja razgovorov so: NICHD protokol, obširna forenzična ocena, pregled dotikanja, za obtožbe slepi intervju, tehnika anatomskih lutk in risb ter kognitivni intervju. O praksi opravljanja razgovorov v Sloveniji sem osebno govorila z gospo Nežo Miklič, ki dela na področju spolnih zlorab na Policijski upravi Ljubljana.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, preiskovanje, zaslišanje, informativni pogovor, intervju, NICHD protokol, diplomske naloge
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1071; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (621,21 KB)

2.
Ocene tveganja in ocene ogroženosti v primerih nasilnih kaznivih dejanj
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ocene tveganja so postale nepogrešljiv pripomoček pri obravnavi kriznih situacij in so se iz managementa prenesla na upravljanje tveganj znotraj kriminalitete. Z raziskovanjem dejavnikov tveganja so strokovnjaki izdelali orodja, ki predvidevajo storitev kaznivega dejanja. Dejavniki tveganja so tisti znaki, ki imajo močen vpliv na izid, izvršitev nasilnega kaznivega dejanja. Ocena tveganja in ocena ogroženosti sta orodja s pomočjo katerih skušamo preprečiti kaznivo dejanje ali ponovno viktimizacijo žrtve. V magistrskem delu smo opredelili področje ter raziskali ali se ocene tveganja uporabljajo tako za storilce kot tudi žrtve kaznivih dejanj, ali zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov ter ali so se ocene tveganja v tujini izkazale kot učinkovite v primerih nasilnih kaznivih dejanj. Podrobneje smo naredili pregled učinkovitosti ocen ter njihove omejitve. Izpostavili smo orodja, ki so najpogosteje v uporabi v tujini. S pomočjo pregleda literature ter večjega števila meta-analiz smo ugotovili, da se ocene tveganja uporabljajo za storilce, ocene ogroženosti pa za žrtve kaznivih dejanj. Zaradi pomanjkanja raziskav nismo mogli potrditi niti povsem ovreči tezo ali ocene zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov, vendar pa so se ocene izkazale za učinkovite, z omejitvijo, da večina raziskav učinkovitost oziroma napovedno veljavnost orodij primerja z naključno verjetnostjo, ne primerjajo pa učinkovitost z dejanskim izidom, ali se je kaznivo dejanje dejansko zgodilo ali ne.
Ključne besede: magistrska dela, ocena tveganja, ocena ogroženosti, dejavniki tveganja, nasilna kazniva dejanja, učinkovitost
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 243; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 247; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici