| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EKONOMSKA SVOBODA IN KAKOVOST ŽIVLJENJA: EMPIRIČNA ANALIZA EVROPSKIH DRŽAV
Maja Škerget, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu govorimo o vplivu ekonomske svobode na kakovost življenja. V preteklosti so se empirične raziskave osredotočale na povezavo med svobodo in dohodkom. Ugotovili so, da je visoka raven ekonomske svobode korelirana z višjimi ravnmi gospodarske rasti in dohodka. Vedno bolj pa se težišče raziskovanja premika na proučevanje odnosa med ekonomsko svobodo in kakovostjo življenja. Višja ekonomska svoboda je nedvomno povezana z višjo kvaliteto življenja. Pri tem pa ne mislimo samo na višjo raven dohodka, temveč s kvaliteto življenja mislimo predvsem na daljšo življenjsko dobo in višjo izobrazbo ter mnogo drugih vidikov, tudi čustvena stanja. Z uporabo linearnega regresijskega modela smo na vzorcu 35 evropskih držav proučili vpliv ekonomske svobode na indeks človeškega razvoja in na subjektivno vrednotenje življenja. Empirični rezultati podpirajo hipotezo, da višja ekonomska svoboda vodi v višjo kakovost življenja. Prav tako smo ugotovili, da imajo tri področja ekonomske svobode vpliv na kakovost življenja. Pravni sistem in lastninske pravice ter regulativa pozitivno vplivata na objektivni/subjektivni kazalnik kakovosti življenja. Nasprotno pa je vpliv področja obseg državne potrošnje na obe meri kakovosti negativen. Ugotovili smo tudi, da trdnost valute in svoboda mednarodnega trgovanja nimata vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: Ekonomska svoboda, kakovost življenja, blaginja, zadovoljstvo z življenjem, regresijska analiza, indeks človeškega razvoja, Fraser Institute, Heritage Foundation.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2014; Ogledov: 1887; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
OCENJEVANJE FUNKCIJE POVPRAŠEVANJA PO DENARJU ZA VELIKO BRITANIJO V OBDOBJU 1970-1999
Maja Škerget, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ekonomska teorija ugotavlja, da je povpraševanje po denarju pozitivno odvisno od realnega dohodka oziroma realnega premoženja ter negativno od obrestne mere, kar pa potrjujejo tudi empirične študije povpraševanja po denarju za Veliko Britanijo. Pri ocenjevanju funkcije povpraševanja po denarju za Veliko Britanijo v obdobju 1970-1999 smo ugotovili, da so ocenjeni regresijski koeficienti v skladu z ekonomsko teorijo, izjema je predznak regresijskega koeficienta pri pojasnjevalni spremenljivki GDP. Pri preverjanju predpostavk metode najmanjših kvadratov smo prišli do sklepa, da dvojno logaritemska funkcija povpraševanja po denarju odstopa od le-teh. Po odpravi avtokorelacije lahko povemo, da se predznaki regresijskih koeficientov novo ocenjene funkcije povpraševanja po denarju skladajo s teorijo. S pomočjo Chowovega testa in z uporabo slamnatih spremenljivk smo pri dvojno logaritemski funkciji ugotovili, da se podvzorca za prvih in drugih petnajst let med seboj razlikujeta. Do spremembe prihaja pri diferencialnem presečiščnem koeficientu in diferencialnem smernem koeficientu pri pojasnjevalni spremenljivki realni bruto domači proizvod.
Ključne besede: Metoda najmanjših kvadratov, teorije povpraševanja po denarju, funkcija povpraševanja po denarju, denarni agregat M1, obrestna mera zakladnih menic, realni bruto domači proizvod.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2010; Ogledov: 2164; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (616,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici