| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Hydrolytic decomposition of corncobs to sugars and derivatives using subcritical water
Maja Čolnik, Mihael Irgolič, Amra Perva, Mojca Škerget, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Corncobs are a widespread and renewable by-product of corn cultivation that are typically considered waste or low-value material. Corncobs contain hemicellulose, cellulose, and lignin, which can be converted into valuable products using suitable techniques. Subcritical water is increasingly used as a green medium for the extraction of valuable components from biomass, as it has many advantageous properties (high yield, pure extracts, shorter times) compared to other organic solvents. For this reason, subcritical water was used in this study to extract valuable components from corncobs at different temperatures (150–250 °C) and reaction times (10–60 min). During the decomposition of corncobs, numerous valuable products are formed in the aqueous phase depending on the temperature and reaction time. In addition to sugars and their derivatives, phenolic compounds were also formed, which are of great importance in numerous applications. It was found that at low temperatures (150–170 °C) the hemicellulose in the corncobs begins to decompose and, in particular, the sugars (glucose, xylose, arabinose, and galactose) are initially formed in the aqueous phase. Higher temperatures (200 and 250 °C) are more favorable for the decomposition of corncobs into valuable components. The yield of sugars increases with temperature due to the degradation of the cellulose content of the lignocellulosic biomass. At the same time, several new valuable products (furfural, 5-hydroxymethylfurfural (5-HMF), 1,3-dihydroxyacetone, levulinic acid, and formic acid as well as phenolic components) are formed through the degradation of lignin and the further degradation of sugars. The most important products are certainly the furfurals, which are central platform compounds. The highest furfural content was reached at 200 °C and 60 min and accounted for almost half of all components in the aqueous phase (472.01 ± 5.64 mg/g dry extract). These biomass-derived sugars and derivatives can be used in the production of fuels, pharmaceuticals, biodegradable polymers, and surfactants.
Ključne besede: corncobs, subcritical water, biomass, valuable compounds, sugar derivates
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

2.
Priprava vaniljevih ekstraktov in karakterizacija komponent
Matej Keber, 2024, magistrsko delo

Opis: Vanilija je dragocena in redka tropska rastlina, ki uspeva samo na določenih pordročjih. Njeni plodovi za zorenje potrebujejo od 7 do 9 mesecev, nakar sledi še skoraj polletni postopek ''sušenja'' (angl. curing). Med sušenjem plodovi oziroma stroki razvijejo značilno aromo vanilije, ki je svetovno ena najbolj prepoznavnih in uporabljenih. Zaradi same redkosti, dolgotrajnega procesa pridobivanja in obdelave, je cena vaniljevih strokov visoka. Temu primerno je za industrijo zelo pomembno optimizirati pogoje pridobivanja vaniljevega ekstrakta, ocenitev njegove kvalitete in tudi obstojnosti. Pred uporabo vaniljevih strokov kot surovine, je potrebno preveriti njihovo kvaliteto oziroma sestavo, ki je zelo odvisna od geografskega področja rasti in obdelave. V ta namen smo določili optimalne pogoje ekstrakcije po Soxhletu in z ultrazvokom, s čimer smo pridobili laboratorijsko reprezentativne ekstrakte kot predoceno in kriterij sprejemljivosti za industrijski proces. Za analizo pridobljenih ekstraktov, smo v nalogi razvili in validirali metodo tekočinske kromatografije. Z njo smo kvalitativno in kvantitativno spremljali ključne komponente vaniljevega ekstrakta (vanilin, p-hidroksibenzaldehid, p-hidroksibenzojska kislina in vanilinska kislina). Razvita metoda nudi hiter in kakovosten vpogled v sestavo vaniljevega ekstrakta. Z metodo plinske kromatografije (HS-SPME) smo spremljali tudi hlapne komponente v vaniljevih strokih, s čimer dobimo vpogled predvsem v starost strokov. Slednje smo nadgradili z identifikacijo in primerjavo hlapnih komponent v svežih strokih in strokih, ki smo jih izpostavili neprimernim skladiščnim pogojem. Identificiranim komponentam smo dodali senzorični opis in stopnja vpliva na senzorični profil. Za zaključek smo s tekočinsko kromatografijo spremljali tudi obstojnost pripravljenih vaniljevih ekstraktov pri različnih skladiščnih pogojih.
Ključne besede: vanilija, vanilin, Soxhletova ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, tekočinska kromatografija, HS-SPME.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

3.
Razgradnja polikarbonata (PC) v podkritični vodi
Špela Lepoša, 2024, diplomsko delo

Opis: Uporaba plastike v vsakdanjem življenju drastično raste. Z večanjem količine plastičnih izdelkov se sorazmerno povečuje tudi število plastičnih odpadkov, kar predstavlja velik problem z vidika varovanja okolja. Razgradnja plastike v naravnem okolju je zelo počasen proces, zato raziskovalci iščejo metode za razgradnjo plastičnih mas, z namenom pridobitve dragocenih surovin, ki so primerne za nadaljnjo uporabo. Ena izmed pogosteje uporabljenih plastik je tudi polikarbonat (PC), ki se uporablja za proizvodnjo raznih izdelkov. Namen in cilj diplomskega dela je bil raziskati razgradnjo plastike iz PC v podkritični vodi in ugotoviti, katere uporabne produkte lahko pridobimo iz nje. Za proces razgradnje PC smo uporabili visokotlačni in visokotemperaturni šaržni reaktor. Eksperimente smo izvajali pri temperaturi 250 °C in reakcijskih časih 60 in 120 min, medtem ko smo pri temperaturah 300 in 350 °C reakcije izvajali pri 5, 15, 30, 60 in 120 min. Kot produkte hidrotermične razgradnje smo dobili oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Največji izkoristek oljne faze smo dosegli pri 350 °C po 15 min in je znašal 97,7 %. Pri 250 °C je najvišje izkoristke dosegla trdna faza, ki je predstavljala nerazgrajeno plastiko iz PC, zato se je izkazalo, da je temperatura 250 °C prenizka za uspešno razgradnjo. Analize oljne in plinske faze smo izvedli z metodo plinske kromatografije s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC-FID), vodnim fazam smo določili totalni ogljik (TC) s TOC analizatorijem medtem ko smo trdne faze analizirali s Fourierjevo transformacijo z infrardečo spektroskopijo (FTIR). V oljni fazi smo določili tri glavne razgradne produkte: bisfenol A (BPA), 4-izopropilfenol in fenol. Maksimalni izkoristek BPA (40,9 %) smo dosegli pri 250 °C in 120 min, kar lahko pripišemo začetni razgradnji PC v glavni monomer BPA. S podaljševanjem reakcijskega časa in z naraščajočo temperaturo je izkoristek BPA upadal, zaradi pretvorbe v nadaljnje komponente (fenol in 4-izopropilfenol). V plinski fazi so bili poleg CO2 prisotni večinoma alkani in alkeni. Z naraščajočo temperaturo in podaljševanjem reakcijskega časa je naraščalo število prisotnih komponent v plinski mešanici, kot posledica razpada daljših ogljikovodikov na krajše. Ugotovili smo, da je hidrotermična razgradnja PC uspešna metoda in predstavlja alternativni pristop recikliranja plastike iz PC, s katerim lahko pridobimo vredne razgradne produkte, ki so primerni za nadaljnjo uporabo.
Ključne besede: hidrotermična razgradnja, polikarbonat, podkritična voda, kemijsko recikliranje, BPA
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

4.
Decomposition and fragmentation of conventional and biobased plastic wastes in simulated and real aquatic systems
Olivija Plohl, Lidija Fras Zemljič, Alen Erjavec, Noemi Sep, Maja Čolnik, Yee Van Fan, Mojca Škerget, Annamaria Vujanović, Lidija Čuček, Julija Volmajer Valh, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Plastics play a crucial role in our daily lives. The challenge, however, is that they become waste and contribute to a global environmental problem, increasing concerns about pollution and the urgent need to protect the environment. The accumulation and fragmentation of plastic waste, especially micro- and nanoplastics in aquatic systems, poses a significant threat to ecosystems and human health. In this study, the decomposition and fragmentation processes of conventional and biobased plastic waste in simulated water bodies (waters with different pH values) and in real water systems (tap water and seawater) are investigated over a period of one and six months. Three types of plastic were examined: thermoplastic polyethylene terephthalate and thermoset melamine etherified resin in the form of nonwovens and biobased polylactic acid (PLA) in the form of foils. Such a comprehensive study involving these three types of plastics and the methodology for tracking degradation in water bodies has not been conducted before, which underlines the novelty of the present work. After aging of the plastics, both the solid fraction and the leachate in the liquid phase were carefully examined. The parameters studied include mass loss, structural changes and alterations in functional groups observed in the aged plastics. Post-exposure assessment of the fragmented pieces includes quantification of the microplastic, microscopic observations and confirmation of composition by in situ Attenuated Total Reflectance Fourier Transform Infrared Spectroscopy. The leachate analysis includes pH, conductivity, turbidity, total carbon and microplastic size distribution. The results highlight the importance of plastic waste morphology and the minor degradation of biobased PLA and show that microfibers contribute to increased fragmentation in all aquatic systems and leave a significant ecological footprint. This study underlines the crucial importance of post-consumer plastic waste management and provides valuable insights into strategies for environmental protection. It also addresses the pressing issue of plastic pollution and provides evidence-based measures to mitigate its environmental impact.
Ključne besede: polylactic acid, polyethylene terephthalate fabric, melamine etherifed resin fabric, aquatic environment, fragmentation, waste disposal
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Eco friendly functional finishes of polyester fabric using keratin from wool and feather wastes
Lidija Fras Zemljič, Maja Čolnik, Darinka Fakin, Tanja Pušić, Vanessa Wendy Bračko, Tjaša Kraševac Glaser, Mojca Škerget, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: This research showcases the use of hydrothermally extracted solutions from poultry feathers and wool as ecofriendly and versatile textile finishes. These solutions, derived from waste biomass containing the keratin biopolymer, were obtained through environmentally conscious hydrothermal degradation processes. Initially, the study focused on analysing the chemical parameters and properties of both dialysed and non-dialysed solutions extracted from feathers and wool. The investigation tracked primarily the presence of keratin within these solutions. Upon application to polyester textiles as the reference material, the presence of these solutions on the fabric surface was confirmed successfully. A thorough physicochemical analysis of the treated textiles involved various analytical techniques. These encompassed surface composition analysis via X-ray Photoelectron Spectroscopy (XPS) and Attenuated Total Reflectance Fourier Transform Infrared Spectroscopy (ATR-FTIR), assessment of wettability through Contact Angle measurements, determination of surface charge using surface zeta potential, and examination of the thermal and flame-retardant properties via Differential Scanning Calorimetry (DSC), Thermogravimetric Analysis (TGA), and calorimetric tests. In addition, the colour, UV radiation transmission and antioxidant activity were evaluated using standard tests. The remarkable effects of the treatment have been observed in the exceptional antioxidative action, fire resistance, UV protection and enhanced hydrophilicity of these innovative multifunctional textiles. This approach holds significant implications across research, economics and society, enriching Material Science by deepening the understanding of materials and their multifaceted properties. Moreover, it promotes resource efficiency, opens new sustainable textile market prospects, and contributes to social impact by supporting environmental sustainability, engaging communities and ensuring health and safety benefits.
Ključne besede: poultry feathers and wool, hydrothermal extraction, polyester, finishing, green, multifunctionality
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Comparative study of hydrothermal decomposition of virgin and recycled polypropylene
Mihael Irgolič, Maja Čolnik, Petra Kotnik, Lidija Čuček, Mojca Škerget, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Plastics are widely used due to their versatile properties and numerous applications. However, the proper management of plastic waste is a major challenge, even though it is recyclable. The process of repeated recycling can cause the quality of the material to decrease as unwanted contaminants and pollutants increase. This can affect the chemical recycling of plastics at the end of their life and the recovery of secondary products that can be used in other applications. In this study, the chemical degradation of virgin polypropylene (vPP) and recycled polypropylene (rPP) was investigated in supercritical water at a temperature of 450 °C and a reaction time of 15 to 240 min. The oil phase was the primary decomposition product and was obtained in high yield, which reached a maximum after 30 min of reaction time and was 96.9 % for vPP and 94.5 % for rPP. The results of our study show that there are some differences in the product composition depending on which material (vPP or rPP) is chemically recycled.
Ključne besede: virgin polypropylene, plastics, chemical degradation, chemical recycled
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kemijsko recikliranje PLA plastičnih odpadkov s hidrotermičnimi postopki : magistrsko delo
Ema Šušteršič, 2024, magistrsko delo

Opis: Polimlečna kislina oz. PLA je popolnoma biološko razgradljiv polimer, ki velja za enega najbolj obetavnih polimerov na biološki osnovi in predstavlja odlično alternativo plastiki na osnovi nafte. Njen osnovni gradnik je mlečna kislina, ki nastane s fermentacijo sladkorjev pridobljenih iz obnovljivih virov. Namen magistrske naloge je bil preučiti recikliranje odpadne plastike iz PLA z uporabo podkritične vode, ki predstavlja zeleno in perspektivno tehnologijo. Preučili smo pridobitev tako glavnih (monomer PLA- mlečna kislina) kot tudi sekundarnih produktov (različne organske kisline). Eksperimente smo izvajali z dvema različnima materialoma PLA, in sicer osnovno PLA in odpadno PLA pri različnih temperaturah (180, 200, 250 in 300 °C), različnih reakcijskih časih (10, 20, 30 in 60 min) in v različnih atmosferah (dušik in zrak). Po reakciji razgradnje smo kot produkt dobili tri faze (trdno, vodno in plinasto fazo). V vseh primerih smo najvišje izkoristke dosegli v vodni fazi, medtem ko so se izkoristki trdne faze z zviševanjem temperature in reakcijskega časa, tekom reakcije razgradnje zniževali, izkoristki plinov pa naraščali. Glavni produkt razgradnje PLA je mlečna kislina, ki smo jo analizirali s HPLC metodo. Optimalni pogoji za pridobitev najvišje koncentracije mlečne kisline pri razgradnji osnovne PLA smo dosegli pri 250 °C in 30 min in je v zračni atmosferi znašala 43,6 mg/mL (87,2 %), medtem ko smo v dušikovi atmosferi pridobili malenkost nižjo koncentracijo mlečne kisline in sicer 43,4 mg/mL (86,6 %). Pri razgradnji odpadne PLA smo v vodni fazi zasledili nižje koncentracije mlečne kisline, saj odpadna PLA vsebuje tudi primesi in aditive, ki po reakciji ostanejo v trdnem ostanku. V vodni fazi smo v manjših koncentracijah pridobili tudi ocetno, mravljično, akrilno, oksalno in propanojsko kislino. Pri povišani temperaturi (300 °C) pa se mlečna kislina in sekundarni produkti pričnejo razgrajevati v pline. Vodni fazi smo določili tudi vsebnost totalnega ogljika (TC). Najvišjo koncentracijo TC smo določili pri razgradnji osnovne PLA (24,9 mg/mL) pri 250 °C in 30 min v zračni atmosferi . Na koncu smo s pomočjo FTIR analize okarakterizirali še trdni preostanek, ki je nastal po reakciji.
Ključne besede: bioplastika, polimlečna kislina (PLA), mlečna kislina, recikliranje, hidrotermična razgradnja, podkritična voda
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 318; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

9.
Separacija in karakterizacija vrednih spojin iz zunanje arašidove (Arachis hypogaea L.) lupine z vodo pri podkritičnih pogojih : magistrsko delo
Maja Gračner, 2023, magistrsko delo

Opis: Arašid (Arachis hypogaea L.) je strok ali stročnica iz družine Leguminosae. V svetovnem merilu se arašidi pridelujejo predvsem zaradi olja iz semen, so pa tudi pomemben vir beljakovinske hrane v državah v razvoju in v razvitih državah. Lupine arašidov so bogat in poceni stranski proizvodi predelave arašidov. Vsako leto pridelamo kar 5 milijonov ton lupin arašidov. Funkcionalne sestavine v lupinah arašidov so še vedno premalo izkoriščene, zato je gospodarsko zelo pomembno, da se podrobneje razišče lastnosti in možnosti uporabe lupin arašidov. Glavni namen magistrske naloge je bil načrtovanje in optimiziranje postopka izolacije vrednih spojin iz arašidovih olupkov z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Za separacijo vrednih spojin smo uporabili okolju prijazno ekstrakcijo s podkritično vodo. Načrt optimizacije na osnovi odzivnih površin nam je omogočil določitev optimalnih pogojev (temperature, časa ekstrakcije in razmerja topilo/material) za maksimiranje izkoristka ekstrakcije in vsebnosti furfuralov v ekstraktih. Pridobljene ekstrakte smo preučevali s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) ter UV-Vis spektrofotometrije. Določevali smo celokupne ogljikove hidrate, totalne fenole, antioksidativno aktivnost, vsebnost sladkorjev (glukoze in fruktoze) ter derivate sladkorjev (levulinsko kislino, 5-HMF in furfural) Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so optimalni pogoji ekstrakcije za maksimiranje izkoristka in deleža furfurala izoliranega iz arašidovih lupin pri temperaturi 200 °C, času ekstrakcije 45 min in razmerju topilo/material 21 mL/g. Pri teh pogojih je teoretični izkoristek ekstrakcije znašal 30,43 %, eksperimentalni pa 31,36 %. Teoretična učinkovitost izolacije furfurala je bila 33,22 mg/g lupin, eksperimentalno dobljena pa 34,68 mg/g lupin. Pri teh pogojih so pridobljeni ekstrakti pokazali tudi bogat profil biološko aktivnih spojin, vključno s fenolnimi spojinami ter antioksidanti.
Ključne besede: zunanje lupine arašidov, podkritična ekstrakcija, Box-Behnken, metoda odzivnih površin, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 28.11.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

10.
Efficient and Green Isolation of Keratin from Poultry Feathers by Subcritical Water
Mojca Škerget, Maja Čolnik, Lidija Fras Zemljič, Lidija Gradišnik, Tanja Živković Semren, Blanka Tariba Lovaković, Uroš Maver, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The isolation of keratin from poultry feathers using subcritical water was studied in a batch reactor at temperatures (120–250 °C) and reaction times (5–75 min). The hydrolyzed product was characterized by FTIR and elemental analysis, while the molecular weight of the isolated product was determined by SDS-PAGE electrophoresis. To determine whether disulfide bond cleavage was followed by depolymerization of protein molecules to amino acids, the concentration of 27 amino acids in the hydrolysate was analyzed by GC/MS. The optimal operating parameters for obtaining a high molecular weight protein hydrolysate from poultry feathers were 180 °C and 60 min. The molecular weight of the protein hydrolysate obtained under optimal conditions ranged from 4.5 to 12 kDa, and the content of amino acids in the dried product was low (2.53% w/w). Elemental and FTIR analyses of unprocessed feathers and dried hydrolysate obtained under optimal conditions showed no significant differences in protein content and structure. Obtained hydrolysate is a colloidal solution with a tendency for particle agglomeration. Finally, a positive influence on skin fibroblast viability was observed for the hydrolysate obtained under optimal processing conditions for concentrations below 6.25 mg/mL, which makes the product interesting for various biomedical applications.
Ključne besede: poultry feathers, subcritical water hydrolysis, keratin, physico-chemical characterization, cytotoxicity
Objavljeno v DKUM: 28.11.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici