| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Napad na Kapitol: študija primera : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maj Ulčnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Napad na Kapitol, sedež ameriškega Kongresa, ki se je zgodil 6. januarja 2021, je bil prelomen dogodek tako v ameriški kot svetovni zgodovini in je jasno opozoril na vse hujšo krizo demokracije, ki v zadnjih letih dobiva pandemične razsežnosti. Nasilni vdor podpornikov takratnega predsednika Donalda Trumpa v Kapitol je bil groba kršitev demokratičnih načel, na katerih naj bi temeljila ameriška družba kot ena izmed najstarejših modernih demokratičnih držav, Združene države Amerike je postavil v družbene in politične okoliščine, s kakršnimi se niso srečale že vse od državljanske vojne. Zahteval je več smrtnih žrtev, povzročil občutno materialno škodo, predvsem pa je izpostavil tako krhkost demokracije kot tudi njeno presenetljivo odpornost proti populizmu in avtoritarnosti. Posledice napada in celotnega z njim povezanega političnega, družbenega in pravnega dogajanja predstavljajo nevaren precedens, ki nam kot demokratičnim družbam postavlja mnoge izzive in je morda ena izmed hujših groženj demokratični ureditvi v moderni dobi. V tem diplomskem delu smo poskušali odgovoriti na vprašanja, kako je do napada na Kapitol sploh prišlo, kaj se je dogajalo in kaj lahko po njem pričakujemo. Proučili smo vlogo teorij zarote, ekstremističnih skupin, družbenih sprememb ter političnih in pravnih dogajanj. Zaradi nedavnosti dogodka in ogromne količine literature, relevantnih oseb, dogodkov in dejstev, pričujoče diplomsko delo ni izčrpen pregled vseh, temveč poskuša na področje raziskovanja vpeljati kritične kriminološke uvide ter postaviti ustrezen raziskovalni okvir za bodoče delo.
Ključne besede: Kapitol, napadi, vstaje, teorije zarote, Trump, Donald, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 217; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Jezikovna analiza rokopisnih priseg Središča ob Dravi iz leta 1840
Natalija Ulčnik, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku1 je predstavljena jezikovna podoba dveh rokopisnih prisežnih besedil iz leta 1840, ki sta vezani na vzhodnoslovenski prostor (Središče ob Dravi). Prisegi je na portalu eZISS prvič objavil in predstavil Boris Golec (2011a), ki je v pregledu pravopisnih in jezikovnih značilnosti zapisal, da "besedili čakata na poglobljeno jezikoslovno obravnavo". Jezikoslovna analiza, ki je nastala kot odziv na omenjeno spodbudo, sledi posameznim jezikovnim ravnem in preverja značilne prvine vzhodnoštajerskega oz. širšega panonskega prostora ter podobnosti in razlike v primerjavi z nekaterimi drugimi prisežnimi besedili.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, vzhodnoštajerski jezik, prleščina, uradovalni jezik, prisege, rokopisi, 1840, Središče ob Dravi
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 291; Prenosov: 4
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Ugledati se v drugem : slovenska književnost v medkulturnem kontekstu
Silvija Borovnik, 2022

Opis: Monografija obsega enajst študij na temo slovenske književnosti v srednjeevropskem večkulturnem in medkulturnem prostoru. Slovenci smo s svojo kulturno in literarno zgodovino del Srednje Evrope, kjer so nas oblikovale različne identitete, zaznamovane tudi z migracijami. Naš položaj je bil zaznamovan z drugostjo in drugačnostjo, obenem pa smo drugost sprejemali tudi sami in se z njo oplajali. Različna slovenska literarna dela pa so izražala stisko in razdvojenost zaradi velikih idejnih, ideoloških in političnih premikov v dvajsetem stoletju. Monografija sledi spoznanjem novejše literarne vede, da v slovenskem prostoru ne moremo govoriti le o slovenski kulturi, temveč o kulturah na Slovenskem in da moramo v slovenskih literarnih zgodovinah upoštevati dela vseh tistih, ki so pri nas ustvarjali ali še ustvarjajo tudi v drugih jezikih. Obenem pa se dr. S. Borovnik zavzema za to, da je treba upoštevati tudi delo vseh tistih slovenskih pisateljev in pisateljic, ki so se iz Slovenije izselili, ali pa živijo v drugih državah kot pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine. Ta monografija je prispevek k medkulturni literarni zgodovini. V njej avtorica dokazuje, da enojezični in enonacionalni model književnosti ne obstaja in da je bil v preteklosti iz različnih, tudi ideoloških razlogov, umetno narejen.
Ključne besede: slovenska književnost, medkulturnost, večkulturnost, dvojezičnost, večjezičnost
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 569; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Slavistična prepletanja 4
2022, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 4 prinaša petnajst prispevkov, razporejenih v tri tematske sklope. Prvi sklop slovanske jezike postavlja v širši družbeni in kulturni kontekst, se dotika družbene kritičnosti, stereotipizacije ter jezikovnopolitičnih in jezikovnokulturnih tem. Drugi sklop je namenjen poučevanju in učenju slovanskih jezikov kot neprvih jezikov, zlasti v južnoslovanskem jezikovnem prostoru. Tretji sklop združuje literarnovedne in književnodidaktične raziskave, ki literarna dela v slovanskih jezikih prikažejo v luči kulturnih konceptov in izobraževalnih sistemov. Obravnavane teme so le nekatere od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (13,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slavistična prepletanja 3
2022, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 3 zajema šestnajst jezikoslovnih prispevkov, ki se nanašajo na razvojne značilnosti posameznih slovanskih jezikov in vključujejo primerjalni vidik raziskovanja. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki prinašajo aktualne metodološko-teoretične pristope s področja diahronije slovanskih jezikov in ponovno pretresajo obstoječe jezikoslovne teorije ter terminološko rabo. Drugi sklop zajema etimološke raziskave slovanske leksike, se dotika standardizacije slovanske leksike in leksikografskih perspektiv ter prinaša rezultate raziskav sporazumevanja v virtualnem svetu. Monografijo zaokrožajo prispevki s področja slovenskega besedotvorja in razvoja slovenske leksike. Metodološki pristopi v slavistiki, slovanska leksika v stiku in slovenska leksika so le nekateri od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 619; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (14,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Slavistična prepletanja 2
2022

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 2 zajema sedemnajst prispevkov s področja raziskav slovanskih književnosti in prevajalskih stikov med slovanskimi jeziki ter interdisciplinarnih raziskav slovanskih književnosti. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki slovanske književnosti obravnavajo skozi prizmo medkulturnosti, medtem ko so prevodi slovanskih književnosti kot kulturni transferji v fokusu prispevkov drugega sklopa. Tretji sklop monografije se osredotoča na raziskave starejših obdobij slovanskih književnosti, monografijo pa zaokrožajo prispevki s področja literarno-likovne medmedialnosti in filmskih adaptacij slovanskih književnosti. Medkulturne in prevajalske raziskave slovanskih književnosti, raziskave starejših obdobij slovanskih književnosti in adaptacij slovanskih književnosti so le nekateri od raziskovalnih izzivov slavističnih literarnovednih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 809; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (22,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Slavistična prepletanja 1
2022

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 1 zajema sedemnajst prispevkov, vezanih na slovenščino, druge slovanske jezike in medslovanske stike. V prvem sklopu so izpostavljeni jezikovnosistemski, zlasti morfološko-sintaktični poudarki sodobnih slavističnih raziskav. Drugi sklop prinaša jezikovnonormativno problematiko in se pri tem osredinja na pravorečje in pravopis v slovanskih jezikih. Tretji sklop je posvečen frazeološkim raziskavam, pri čemer je posebej izpostavljen zlasti medslovanski vidik, izsledki pa posegajo tudi na področje medkulturnosti. Preplet različnih raziskovalnih polj, metodoloških izhodišč in pristopov temelji na izhodiščnem razmisleku o aktualnih slavističnih vprašanjih, njihovih raziskovalnih potencialih ter izzivih slavistike v 21. stoletju.
Ključne besede: slovanski jeziki, jezikovni sistem, jezikovna raba, jezikovna norma, frazeologija
Objavljeno v DKUM: 26.04.2022; Ogledov: 928; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Samostalnik v prekmurskem prevodu Malega Princa : magistrsko delo
Ákos Doncsecz, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na prevod Malega princa v prekmurščino (Mali kralič), objavljen leta 2018. V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljeno življenje in delo avtorja Antoinea de Saint-Exupéryja ter različni prevodi njegovega najbolj znanega dela, pri čemer je poseben poudarek namenjen prekmurskemu prevodu. V nadaljevanju je predstavljen razvoj prekmurskega (knjižnega) jezika in prekmurske književnosti od reformacije do današnjih časov. V empiričnem delu je besedje prevoda analizirano na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Posebna pozornost je namenjena samostalnikom in njihovim besedoslovnim značilnostim, zlasti besednemu pomenu, medbesednim razmerjem, strokovnemu izrazju in izvoru besed. Preverjena je prisotnost leksemov v slovarskih in neslovarskih virih, npr. v starih prekmurskih tiskih ali znanstvenih razpravah o prekmurščini. Izpisano besedje je na koncu prikazano še v slovarski obliki. Na osnovi analize je ugotovljeno, da se samostalniki v prekmurskem prevodu Malega princa naslanjajo na sodobno govorjeno prekmurščino (npr. bouta 'trgovina', cigaretlin 'cigareta', čobe 'ustnice', kvar 'škoda', obečanje 'obljuba', rejč 'beseda', sto 'miza'), pri besedah, ki jih ne najdemo v sodobnem narečju, pa je upoštevano tudi staro prekmursko knjižno izročilo. V besedilu se pojavljajo samostalniki, ki so prisotni v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka (2006), npr. korina 'cvetlica', pojbiček 'fantiček', najdemo pa tudi besede iz nekaterih starih prekmurskih tiskov, ki jih omenjeni slovar ne navaja, npr. brodolomec, domišlavec 'oholnež', eroplan 'letalo', občüdovanje 'občudovanje', planeta 'planet'.
Ključne besede: analiza, besedišče, knjižno izročilo, Mali princ, narečje, prekmurščina, prevod, samostalnik, slovar
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 791; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (883,55 KB)

9.
Slovenščina na dlani 4
Natalija Ulčnik, 2021

Opis: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Ključne besede: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 885; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Slovenščina na dlani 3
2021

Opis: Monografija predstavlja sprotne rezultate projekta Slovenščina na dlani (2017–2021), v okviru katerega pripravljamo inovativno prosto dostopno učno e-okolje za jezikovni pouk slovenščine. E-okolje je zasnovano kot obsežna zbirka vaj in nalog iz štirih vsebinskih sklopov (pravopis, slovnica, frazemi in pregovori ter besedila), ki temeljijo na zajemanju primerov iz aktualnih in avtentičnih besedil. Dodane so tudi nazorne razlage, ki jih lahko učeči se uporabljajo kot pomoč pri reševanju nalog ali v obliki samostojnega jezikovnega priročnika. Prispevki, vključeni v monografijo, podrobneje predstavljajo ozadje priprave vaj in nalog, podajajo koncept priprave razlag, se dotikajo pomena frazeološke kompetence in predstavljajo zanimive rezultate anketiranja o pomenu frazemov, prikažejo pa tudi načrtovano notranjo evalvacijo e-okolja ter ovrednotijo e-okolje v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. S tem je strokovni javnosti omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave učnega e-okolja, ki se bo od leta 2021 lahko uporabljalo za obogatitev pouka slovenščine.
Ključne besede: učenje, poučevanje, e-okolje, slovenščina, pravopis, slovnica, frazeologija, besedilo, prožne oblike učenja in poučevanja
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 683; Prenosov: 33
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici