| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Digitalni marketing v podjetju Talon d.o.o.
Maj Tavčar, 2023, diplomsko delo

Opis: Digitalni marketing je zaradi hitro razvijajočih se tehnologij v zadnjem času doživel veliko porast. Prodrl je v skoraj vsako nišo podjetništva. Namen diplomske naloge je bil analizirati ter izboljšati digitalno prezenco podjetja Talon d.o.o, ki operira v sferi odkupa in prodaje vozil. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pomen digitalnega marketinga ter njegovo uporabo. Raziskali ter predstavili smo tako zgodovino kot najnovejše pristope k digitalnemu marketingu. V raziskavi smo opravili intervju z direktorjem ter analizirali začetno pozicijo podjetja v digitalnem svetu. Rezultate smo s pomočjo raziskovalnih vprašanj ovrednotili ter začeli z implementacijo digitalnih marketinških strategij. Ugotovili smo, da digitalni marketing podjetju prinaša rast na vseh področjih, zato smo svetovali, da podjetje Talon d.o.o. nadaljuje s testiranjem, implementiranjem in prilagajanjem digitalnih marketinških strategij.
Ključne besede: digitalni marketing, odkup in prodaja vozil, družbena omrežja, digitalna strategija
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 248; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

3.
Sociološka analiza menstruacije kot specifike vsakdanjega življenja žensk
Petra Premrl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo menstruacijo kot specifiko vsakdanjega življenja žensk. Pripravljen je pregled teoretičnih smeri, ki obravnavajo odnos in razlike med spoloma ter pregled dojemanja menstruacije in ženskega telesa s strani družbe in posameznic od obdobja antike do danes. Delo se dotakne ekonomskega položaja žensk in njegovega vpliva na potrošnjo sanitetnih izdelkov, povezanih z menstruacijo. Namen empiričnega dela naloge je predstaviti stališča študentk do razlik med spoloma in menstruacije ter njenega vpliva na vsakdanje življenje. Raziskava s pripravo, izvedbo in analizo ankete je bila izvedena na vzorcu 408 študentk iz različnih visokošolskih ustanov. Za analizo podatkov smo uporabili analitično sintetični pristop ter deskriptivno statistiko. Analiza podatkov je pokazala, so študentke ozaveščene o obstoju fizioloških in psiholoških razlik med spoloma in da menstrualne stigme in tabuji vplivajo na informiranje o menstruaciji. Študentke se o njej najlažje in najkvalitetnejše pogovarjajo z ženskimi sorodnicami ali prijateljicami oziroma sovrstnicami. Dojemanje menstruacije med študentkami ni negativno, kažejo pa se njene negativne posledice na njihovo vsakdanje življenje, saj se več kot polovica respondentk (51,5 odstotka) zaradi menstruacije občasno izogiba nekaterim aktivnostim in 39 odstotkov jih ima občutek, da morajo menstruacijo skrivati. Menstruacijo najbolj povezujejo z odsotnostjo nosečnosti, bolečinami, zdravjem ter kot dokazovanje reprodukcijske sposobnosti, kar kaže, da je njeno dojemanje močno povezano z opravljanjem reprodukcijske vloge ženske.
Ključne besede: ženske, spol, menstruacija, stigma, tabu, socioekonomski položaj
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 673; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (786,53 KB)

4.
Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko delo
Tilen Traven, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Ključne besede: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (604,56 KB)

5.
Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo
Nives Lužar, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 908; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Nezaposljivost diplomantov v vzgoji in izobraževanju
Jasna Strmšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na problem nezaposljivosti diplomantov s področja vzgoje in izobraževanja, ki se umešča v regulirane poklice, ki so zakonsko definirani, prav tako kot tudi pogoji zaposlovanja. Posamezniki, ki se odločijo za študij na področju vzgoje in izobraževanja, morajo za pridobitev poklica dokončati drugo bolonjsko stopnjo študija, nato pa po zaključku opraviti še pripravništvo in strokovni izpit. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se na podlagi strokovne literature in statističnih podatkov osredotočili na ekspanzijo in podaljševanje izobraževanja ter primerjali vključenost posameznikov v izobraževalni sistem v Sloveniji ter državah članicah Evropske Unije. V nadaljevanju smo se dotaknili tudi problema brezposelnosti diplomantov ter politike zaposlovanja mladih. V empiričnem delu smo izvedli spletno anketo, opravili analizo ter preverili hipoteze. Lastno raziskavo smo nato primerjali z raziskavo Univerze na Primorskem, Analiza zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov Pedagoške fakultete. Glavna ugotovitev raziskave je, da je na področju vzgoje in izobraževanja več diplomantov, kot je na njihovem področju zaposlovanja razpoložljivih delovnih mest. Prav tako smo ugotovili, da opravljen strokovni izpit ni pogoj za začetek delovnega razmerja, vendar je pogoj za trajno zaposlitev. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo tudi, da je področje družboslovja kljub slabšim možnostim zaposlovanja, še vedno v veliki prednosti po zanimanju za študij. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razmerje med številom diplomantov študijskih programov na področjih vzgoje in izobraževanja ter številom tistih, ki so na svojem področju zaposlitev dejansko dobili.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, diplomanti, nezaposljivost, regulirani poklici, pripravništvo, strokovni izpit
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 1395; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
Povezanost med uporabo spletnega socialnega omrežja Facebook in šolsko uspešnostjo srednješolcev v Sloveniji
Sara Koležnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela opisujemo splošna teoretična izhodišča o spletnih socialnih omrežjih, predvsem Facebooka, njegove lastnosti ter njegovo povezanost s šolsko uspešnostjo mladostnikov. Prav tako smo obravnavali pozitivne in negativne učinke spletnih socialnih omrežij na mladostnike in njihov vpliv na izobraževanje. V nadaljevanju smo definirali šolsko uspešnost in njene dejavnike ter obravnavali starševski nadzor nad uporabo spletnih socialnih omrežij njihovih otrok. Nato smo predstavili primere, kako lahko šola uporabi Facebook v učnem procesu. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili empirično raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo spletne ankete 1ka. Anketirali smo 123 srednješolcev Koroške in Štajerske regije. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program SPSS. Rezultati raziskave so pokazali, da večina respondentov nekajkrat dnevno uporablja Facebook. Po pridobljenih podatkih Facebook ostaja najbolj razširjeno spletno omrežje, vendar ne med najstniki. Namreč med najstniki sta Facebook zasenčila vse bolj priljubljeni Snapchat in Instagram. Enako je potrdila tudi naša raziskava. Spletna socialna omrežja mladi uporabljajo za druženje in ohranjanje stikov s prijatelji, obveščanje o šolskih dejavnostih, zabavo ter podobno. Večini respondentom Facebook služi kot pomoč pri učenju in šolskem delu. Pri uporabi Facebooka in drugih socialnih omrežij mladostnikov starši svojim otrokom zaupajo. Kljub temu da povezanosti Facebooka in šolske uspešnosti v naši raziskavi nismo dokazali (majhen in omejeno reprezentativen vzorec respondentov), ta zagotovo obstaja tako pozitivna kot negativna, kar je predstavljeno tudi v teoretičnem delu.
Ključne besede: Facebook, socialna omrežja, šolska uspešnost, mladi v Sloveniji, starševski nadzor
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1483; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (802,11 KB)

8.
Primerjava obravnave učencev z učnimi težavami v Sloveniji in na Hrvaškem
Elena Kostanjevec, 2018, magistrsko delo

Opis: Učne težave pri učencih se včasih že zelo zgodaj pokažejo v šoli; vplivajo lahko na učenčevo počutje v šoli, na njegov občutek lastne kompetentnosti, na odnose s sošolci, šolsko uspešnost. Povedano drugače: vplivajo na njegovo celotno življenje in nenehno ustvarjajo občutek ne tako svetle prihodnosti, saj imajo dolgoročno negativni vpliv na različna področja njegovega življenja. Da bi zmanjšala tveganje, šola tem učencem ponuja različne vrste pomoči, ki se od države do države razlikujejo, čeprav obstajajo smernice, ki niso odvisne le od zakonodaje ene države, temveč so širše usklajene s svetovnimi trendi, deklaracijami, konvencijami idr. Kljub zakonodaji, načrtovanim konceptom dela in smernicam se ovire, ki se pojavijo zaradi razhajanja med zakonodajo in dejansko prakso v vzgojno izobraževalnem delu, včasih ne zmanjšajo v pričakovani meri. V pričujočem magistrskem delu preučujemo stališča o kakovosti izvedbe individualiziranih programov strokovne pomoči ter raziskujemo, ali obstajajo razlike v zakonodaji in praksi med sosednjima državama Slovenijo in Hrvaško. Preučili smo tudi sociološke dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek in razvoj specifičnih učnih težav v času otrokovega razvoja ter šolanja. V delu smo najprej predstavili teoretično ozadje osnovnošolske zakonodaje v vsaki državi posebej, nato smo primerjali zgodovinske razlike med državama pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, preučevali pojavnost otrok z učnimi težavami, raziskovali smo tudi, kako je vsaka država oblikovala načine strokovne pomoči, individualizirane programe in prilagoditve za učence. Rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 182 slovenskih in hrvaških osnovnošolskih učiteljic ter učiteljev, so pokazali pomembne razlike med državama. Hrvaški učitelji so izkazali večjo podporo inkluzivnemu pristopu k učencem z učnimi težavami, medtem ko so slovenski učitelji potrdili boljšo kakovost sistemov podpore za učence z učnimi težavami. Naši rezultati so primerljivi s finančnimi pogoji v obeh državah ter ostalimi dejavniki, ki so vplivali na razvoj sistemov podpore in kažejo smer razvoja inkluzije učencev z učnimi težavami v obeh državah.
Ključne besede: Učenci z učnimi težavami, dodatna strokovna pomoč (DSP), strokovna služba, osnovna šola, stališča.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 994; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

9.
Vloga splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanje
Jasmina Penca, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi želimo preveriti vlogo splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanje. V teoretičnem delu smo najprej predstavili kronološki pregled razvoja gimnazije in splošne mature na Slovenskem ter opisali evropske šolske sisteme. Analizirali smo pravne akte, ki opredeljujejo splošno maturo ter njeno zgradbo. Opredelili smo cilje in sistem ocenjevanja predmetov splošne mature ter taksonomske stopnje, ki so zapisani v maturitetnem katalogu za splošno maturo. Predstavili smo ocenjevanje splošne mature za kandidate s posebnimi potrebami. Preučili pa smo tudi vlogo splošne mature na prehodu v terciarno izobraževanje. V nalogi smo s pomočjo analize podatkov letnih poročil o splošni maturi med letoma 2008 in 2017, Statističnega urada Republike Slovenije in Visokošolske prijavno-informacijske službe ugotovili, da splošna matura ustrezno preverja dosežene cilje gimnazijskega izobraževanja. Prav tako smo ugotovili, da upada število dijakov, ki opravljajo splošno maturo, zvišuje pa se število dijakov, ki opravljajo poklicno maturo. Hkrati smo ugotovili, da zaradi upada udeležencev sekundarnega izobraževanja upada tudi delež terciarnega izobraževanja. Skozi leta narašča delež maturantov, ki opravljajo splošno maturo pri posameznih predmetih na višji ravni zahtevnosti, saj s tem lahko pridobijo višjo končno oceno iz splošne mature. Prav tako smo ugotovili, da se povečuje delež maturantov, ki izberejo naravoslovne izbirne predmete. Izbirni predmet izberejo zaradi zanimanja za določen predmet. Ugotovili smo, da obstaja statistično pozitivna povezanost med splošnim uspehom na splošni maturi in splošnim uspehom v gimnazijskem izobraževanju.
Ključne besede: gimnazija, matura, zakoni mature, zgradba mature, izobraževalni sistemi
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1039; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Ključne besede: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1474; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici