1. |
2. |
3. Vojaška privatizacija in SlovenijaErik Kopač, Maj Fritz, Maja Garb, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Avtorji v prispevku proučujejo fenomen privatizacije vojaške dejavnosti in oddajanje storitev na vojaškem področju zasebnim izvajalcem v svetu in v Sloveniji.
Metode:
V ta namen so uporabljene ključne kvalitativne metode, kot so analiza primarnih in sekundarnih virov, deskriptivna metoda, analiza vsebin ter študije praktičnih primerov.
Ugotovitve:
V svetu zasebna vojaška in varnostna podjetja vse bolj prevzemajo vojaške naloge, kot so usposabljanje, obveščevalna in varnostna zagotovitev, logistična podpora in deli inženirske zagotovitve (razminiranje), ter s tem omogočajo oboroženim silam, da se ukvarjajo s ključnimi nalogami bojevanja. Čeprav nekatera zasebna vojaška podjetja kažejo vedno večjo željo za sodelovanje v bojnih operacijah, pa trenutno še ni velikih potreb po tovrstnih storitvah. Ni dvoma, da bo v Sloveniji, podobno kot je že v številnih drugih državah, kmalu dozorela in zaživela primerna ideja oz. pobuda za prodor zasebnega kapitala na področje nacionalne obrambe. Zato, da bo res uspešna bo treba pred tem izdelati strokovno neodvisno stroškovno analizo, kaj se znotraj Slovenske vojske splača zadržati in kaj oddati, ter analizo ponudbe, ki bo proučila kvaliteto in koristi zasebnega interesa na drugi strani. Temu pa bi morala hkrati slediti tudi politična volja, da omogoči potrebne spremembe in dopolnitve naše zakonodaje na tem področju.
Omejitve/uporabnost raziskave
V teoretičnem delu se analiza omejuje predvsem na ekonomske vidike vojaške privatizacije na sploh. Po drugi strani pa se naša empirična analiza omejuje na pravni in izkustveni vidik vojaške privatizacije v Sloveniji, zato ostaja odprto vprašanje stroškovne smotrnosti in učinkovitosti tovrstnega početja pri nas.
Praktična uporabnost:
Prispevek podaja pregled nad procesom vojaške privatizacije na sploh. Z analizo zakonodaje in študij primerov pa nakazuje, kaj vse je v Sloveniji še treba narediti, da bodo tudi pri nas nastale in obstale različne vrste zasebnih vojaških podjetij.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek celovito proučuje pojav privatizacije vojaške dejavnosti in oddajanje storitev na vojaškem področju zunanjim izvajalcem v svetu. Hkrati poskuša podati nekoliko drugačno klasifikacijo različnih vrst dejavnosti, ki so podvržene vojaški privatizaciji. Ta tako poleg zunanjega oddajanja storitev nacionalnih oboroženih sil vključuje tudi zunanje oddajanje storitev v mednarodnih (varnostnih) organizacijah. Prispevek, kot eden prvih, proučuje tudi pravne in izkustvene možnosti ter ovire za ustanovitev zasebnega vojaškega podjetja v Sloveniji.
Ključne besede: vojaška privatizacija, zunanje oddajanje storitev na vojaškem področju, zasebna vojaška podjetja
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 1080; Prenosov: 94
 Celotno besedilo (407,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Okolje kot dejavnik (ne)stabilnostiMaj Fritz, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti dejstvo, da spremembe okolja vplivajo na varnostno okolje v državah in v regijah po svetu. Tradicionalni indikatorji, s katerimi ocenjujemo varnostno okolje v neki državi ali regiji, so znani. Navadno so vezani na ekonomsko, politično in socialno okolje države ali regije, na delovanje državne uprave, sodstva, na stopnjo korupcije in kriminala. Okoljske spremembe in naravni viri (navadno njihova omejenost) imajo vpliv na varnostno situacijo v posameznih državah in regijah. Zato bi moralo stanje okolja v državah in regijah postati tudi eden od ključnih indikatorjev, na podlagi katerega se ocenjuje varnostno okolje posamezne države ali regije v svetu.
Metode:
Za namen prispevka so bile uporabljene ključne kvalitativne metode, deskriptivna metoda, analiza vsebin, primarnih in sekundarnih virov.
Ugotovitve:
Ugotavljamo, da se države, mednarodne organizacije, predvsem pa nevladne organizacije že vsaj 30 let zavedajo globalnih klimatskih sprememb in s tem sprememb okolja in okoljske varnosti. Države po svetu okoljske grožnje uvrščajo med grožnje nacionalni varnosti in v ta namen pripravljajo različne strategije delovanja v boju proti okoljskim spremembam. Tradicionalni indikatorji stopnje varnostne ogroženosti so znani in definirani. Na njihovi podlagi izdelujejo svoje ocene mednarodne organizacije, obveščevalne službe, instituti, nevladne organizacije in različne znanstvene ustanove. Indikatorje, s katerimi bi merili vpliv okolja na potencialni konflikt, pa bo potrebno še identificirati in jih določiti.
Omejitve raziskave:
Raziskava je omejena na javno dostopne vire.
Praktična uporabnost:
Vsebina informira širok krog zainteresirane javnosti o okoljskih spremembah kot možnem vzroku napetosti in konfliktov v državah in regijah ter o pomembnosti, da se okoljski indikatorji upoštevajo pri ocenjevanju varnostnega okolja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek utemeljuje, da je ena od možnih posledic globalnih okoljskih sprememb tudi konflikt večjih ali manjših razsežnosti. To ima posreden vpliv tudi na nacionalno varnost držav, ki na območje pošljejo vojaške enote v operacijo kriznega odzivanja in za stabilizacijo razmer, zato bi moralo okolje postati eden od opozorilnih indikatorjev glede varnostnega okolja v neki državi ali regiji.
Ključne besede: okolje, okoljska varnost, nacionalna varnost, konflikti
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 859; Prenosov: 67
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Nacionalne omejitve pri pravilih delovanja oboroženih sil v mednarodnih operacijah in posledice njihovih kršitevSabina Zgaga Markelj, Maj Fritz, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Oborožene sile, ki delujejo v katerikoli operaciji v spektru vojaških operacij, morajo delovati v skladu z določenimi pravili in normami. Ker skupna pravila delovanja mednarodnih sil niso vedno ustrezna za vse sodelujoče države, lahko posamezna država, ki sodeluje v mednarodni operaciji, določi nacionalna pravila delovanja v mednarodni operaciji in poda nacionalne omejitve. Jasna opredelitev nacionalnih omejitev predstavlja jasno podlago za morebitno kasnejšo odgovornost kršitev teh omejitev v okviru kazenskega, prekrškovnega, disciplinskega ali pravdnega postopka. Prispevek obravnava pravila delovanja in nacionalne omejitve na splošno in v Sloveniji ter izpostavlja glavne problematike odgovornosti za kršitev nacionalnih omejitev pravil delovanja.
Metode:
Avtorja uporabljata metodo analize literature s tega področja in pravnih virov, v zvezi s tem pa tudi metodo opisovanja, metodo analize in sinteze, induktivnodeduktivno metodo ter metodo kompilacije.
Ugotovitve:
Zaradi zagotavljanja pravne varnosti ter večje učinkovitosti postopkov je pomembno, da so nacionalne omejitve vojaške misije vnaprej določene in da se v primeru njihovih kršitev tudi uveljavlja pravno odgovornost v pravnih postopkih. Za to se uporablja splošna slovenska kazenska zakonodaja, pri tem pa se odpirajo tako pravna kakor tudi praktična vprašanja. Za prekrškovno odgovornost pripadnikov slovenske vojaške misije v tujini ni pravne podlage, saj se država gostiteljica svoji jurisdikciji za prekrške običajno odpove, slovenski Zakon o prekrških (2011, 2013) pa vsebuje le teritorialno načelo. Po drugi strani pa slovenska zakonodaja omogoča disciplinsko in odškodninsko odgovornost pripadnikov slovenskih vojaških misij za kršitev nacionalnih omejitev.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Članek na celosten, kritičen in poglobljen način obravnava tematiko, ki je relevantna za Slovensko vojsko in slovensko pravosodje, saj se Slovenija udeležuje mednarodnih vojaških misij. Izsledki bodo relevantni za pripravo vojaških misij, izobraževanje pripadnikov misij ter morebitne izboljšave pravne podlage.
Ključne besede: vojaške misije, pravila delovanja, kazenska odgovornost, disciplinska odgovornost, odgovornost za prekršek
Objavljeno v DKUM: 21.04.2020; Ogledov: 1067; Prenosov: 81
Celotno besedilo (463,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. |
