| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost razgradnje bisfenola A po hidrotermičnem procesiranju odpadne vode
Maša Seitl, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil s sub- in superkritično oksidacijo v vodi degradirati bisfenol A (BPA). Poleg koncentracije BPA smo v vzorcih pri optimalnih pogojih preverjali tudi prisotnost oz. zmanjšanje organskih snovi z določanjem kemijske potrebe po kisiku (KPK) in celotnega organskega ogljika (TOC). S spreminjanjem glavnih parametrov pri hidrotermičnem procesiranju vode – temperature, tlaka in pretoka raztopine, smo z začetnimi poskusi v ultra čisti vodi najprej želeli določiti optimalne pogoje za obdelavo vzorcev z dodanim BPA. Najboljše rezultate smo dosegli s superkritično oksidacijo pri T = 500 °C, p = 275 bar in ϕV = 1,5 mL/min, kjer smo dosegli popolno degradacijo bisfenola A. Z izbranimi (optimalnimi) pogoji pri posameznih temperaturah smo nato hidrotermično obdelali še vzorce sintetične odpadne vode v katero smo dodali BPA. Tudi tokrat smo najvišjo, 99,5 %, degradacijo dosegli pri že prej navedenih pogojih. Pri teh pogojih smo dosegli tudi najvišja odstotka znižanja vrednosti KPK in TOC in sicer 62,32 % pri vrednosti KPK ter 18,03 % pri vrednosti TOC. Ugotovili smo, da je BPA zelo odporen na zunanje vplive in da je za njegovo degradacijo v vodi bolj primerna superkritična, kot pa subkritična oksidacija, le-ta pa mora potekati pri zelo ostrih pogojih (visoka temperatura in tlak) ter dolgih zadrževalnih časih v sistemu.
Ključne besede: bisfenol A, degradacija, hidrotermično procesiranje, subkritična oksidacija, superkritična oksidacija, odpadna voda
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 249; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

2.
Odstranjevanje kovin iz kompostne odpadne vode
Maša Seitl, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil z elektrokoagulacijo odstraniti ione težkih kovin iz kompostne odpadne vode, ki nastaja pri predelavi biorazgradljivih odpadkov na kompostarni mentorskega podjetja Kogal. Razen vsebnosti kovinskih ionov smo v vodi preverjali tudi prisotnost organskih snovi z določevanjem kemijske potrebe po kisiku (KPK). S preučevanjem fizikalno-kemijskih parametrov smo s preliminarnimi poskusi želeli izbrati optimalne pogoje za obdelavo kompostne vode. Najboljše rezultate smo dosegli s 180 min elektrokoagulacijo pri U = 15 V, r = 3 cm in začetnem pH 6,1, kjer smo s 100 % učinkovitostjo odstranili Cu2+ in Cr6+, Fe2+ 99,4 %, Mn2+ 97,8 %, Zn2+ 90 % in Ni2+ 44 %. Vrednost KPK se je znižala za 36 %. Po opravljenih preliminarnih poskusih smo z analizo vseh meritev določili najučinkovitejše pogoje za elektrokoagulacijo: t = 90 min, U = 15 V, r = 3 cm, začetni pH 6, voda predhodno centrifugirana 5 min pri 8000 obr/min. Zaradi drugačne sestave vode, ki smo jo uporabili za ta eksperiment, nismo dosegli tako dobre učinkovitosti odstranjevanja kovinskih ionov: Cr6+ 87,4 %, Cu2+ 76,8 %, Zn2+ 66,3 %, Fe2+ 61,2 %, Mn2+ 53,9 % in Ni2+ 0,7 %, smo pa uspešno znižali vrednost KPK, in sicer za 75 %. Poskus pri pogojih, ki smo jih določili za najučinkovitejše, je pokazal, da na podlagi predhodnih rezultatov meritev ne moremo določiti pogojev za obdelavo kompostne vode, saj so zelo odvisni od sestave kompostne vode, ki jo želimo čistiti. Ugotovili smo, da z elektrokoagulacijo kompostno vodo lahko očistimo kovinskih ionov, vsebnost organskih snovi pa se zniža le malo. Lahko bi jo uporabili kot metodo za pred-čiščenje ali pa bi z njo čistili predhodno obdelano vodo.
Ključne besede: kompostna voda, čiščenje, elektrokoagulacija, kovinski ioni, KPK
Objavljeno: 07.09.2015; Ogledov: 1183; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici