| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Izolacija učinkovin industrijske konoplje ter sinergistični učinek mešanic materialov družine Zingiberaceae : magistrsko delo
Simona Sedonja, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vpliv mešanic industrijske konoplje z ingverjem, kurkumo in kardamomom. Ekstrakti so bili pridobljeni iz posameznih naravnih materialov in kot mešanice industrijske konoplje s posameznimi člani družine Zingiberaceae v razmerju 1 : 1. Pridobivali smo jih z dvema metodama, s superkritično ekstrakcijo pri p = 250 bar in T = 50 °C ter z ultrazvočno ekstrakcijo ob uporabi etanola kot topila. Višje izkoristke ekstrakcij posameznih rastlinskih materialov smo dosegli v primeru ultrazvočne ekstrakcije, z izjemo industrijske konoplje, ki se je v večji meri izločila pri superkritični ekstrakciji. Prav tako so pri omenjeni vrsti ekstrakcije mešanice industrijske konoplje z ingverjem, kurkumo in kardamomom dosegale višje izkoristke. Hkrati smo pri superkritičnem pridobivanju ekstraktov spremljali kinetiko, kjer so se najhitreje ekstrahirale komponente kurkume, medtem ko so komponente industrijske konoplje za izločitev potrebovale največ časa. Sledila je statistična obdelava podatkov, kjer smo s programom ANOVA potrdili, da ne prihaja do statistično pomembnih razlik pri antioksidantih in totalnih fenolih, hkrati pa opazili, da je prišlo do sinergističnega učinka antioksidantov v primeru mešanice industrijske konoplje in kardamoma. Pri omenjeni mešanici se prav tako izloči več alfa terpinil acetata kot pri samem kardamomu. Pozitiven vpliv mešanic smo zaznali še v primeru industrijske konoplje in ingverja, kjer se je izločilo več komponente CBD. Nadalje nam je s Pearsonovim korelacijskim testom uspeli dokazati močno statistično značilno korelacijo med antioksidanti in totalnimi fenoli, antioksidanti in biološko aktivnimi komponentami ingverja ter med samima komponentama ingverja (6-gingerolom in 6-shogaolom).
Ključne besede: Industrijska konoplja, Zingiberaceae, mešanice, kinetika ekstrakcij, sinergistični učinek
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 68; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
Optimizacija postopka ekstrakcije učinkovin iz arnike arnica montana in formulacija produktov : master's thesis
Álvaro Pequeno Alonso, 2022, magistrsko delo

Opis: Arnica Montana je obetaven vir bioaktivnih spojin, predvsem fenolov, ki zaradi svoje antioksidativne aktivnosti izkazujejo koristi za zdravje ljudi. Da bi dosegli stopnjo farmacevtske uporabe, je treba cvetove Arnice Montana predelati v izdelek, ki je primeren za preživetje. V ta namen so bile izvedene različne ekstrakcijske tehnike z različnimi topili: hladna maceracija, ultrazvok, Soxhlet in superkritični CO2; uporabljena topila so bila etanol, metanol in mešanica etanola in vode 95:5 (v:v). Analiza, ki je vključevala ultravijolično/vidno spektrometrijo, je bila opravljena za merjenje antioksidativne aktivnosti in celotne vsebnosti fenolov v ekstraktih. Končno je bil organogel oblikovan z uporabo izvlečka, olja konoplje in voska riževih otrobov ter testiran glede njegove stabilnosti. V okviru tega dela je bil prvič formuliran organogel z visoko stabilnostjo, saj do sedaj v znanstveni literaturi ni bilo podatkov o tovrstni formulaciji. Za določitev njegovih reoloških lastnosti in topnosti v različnih topilih pri različnih temperaturnih pogojih bodo potrebne dodatne študije.
Ključne besede: Arnica Montana, organogels, solvent extraction, phenolic compounds, isolation, formulation
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 67; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

3.
Formulacija kompozitov z resveratrolom s superkritičnimi fluidi : magistrsko delo
Nuša Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega raziskave termodinamskih in transportnih lastnosti učinkovine resveratrol v sistemu s superkritičnim argonom. Cilj raziskav je bil pridobiti podatke, pomembne za načrtovanje in optimizacijo visokotlačnih procesov za pridobivanje delcev in kompozitov s superkritičnimi fluidi. S statično-analitično metodo smo določili topnosti resveratrola v argonu pri temperaturah 40 ºC in 60 ºC v tlačnem območju med 50 bar in 400 bar. Uporabili smo visokotlačno optično celico s spremenljivim volumnom. Vsebnost aktivne učinkovine v vzorcih smo določili spektrofotometrično. Rezultate smo predstavili grafično v obliki topnostnih izoterm. Ugotovili smo, da topnost resveratrola v argonu z naraščanjem tlaka pri konstantni temperaturi narašča in z naraščanjem temperature pri konstantnem tlaku pada. V splošnem je topnost resveratrola v argonu majhna. Najvišja izmerjena topnost je bila 8,0·10-7 g resveratrola /g argona. V nadaljevanju smo določili tališča resveratrola v argonu pri različnih tlakih. Za določanje tališča smo uporabili modificirano kapilarno metodo. Meritve smo izvedli v območju tlaka, kjer se argon obnaša kot superkritični fluid, tj. od 50 bar do 350 bar. Rezultate smo predstavili grafično v obliki talilne krivulje. Ugotovili smo, da temperatura tališča s tlakom pada. Talilna krivulja kaže negativen odklon dp/dT, kar govori o relativno dobri topnosti argona v talini resveratrola. Za konec smo izvedli še šaržno mikronizacijo resveratrola s polimernim nosilcem Brij S100 z uporabo visokotlačnega PGSSTM procesa v prisotnosti superkritičnega argona. Preučili smo vpliv tlaka in masnega razmerja resveratrol/Brij S100 na izkoristek in učinkovitost procesa. Mikronizacijo smo izvedli pri temperaturi 60 ºC in tlakih 100 bar in 200 bar za dve masni razmerji (2g/20g in 4g/20g). Za kvantitativno analizo vsebnosti resveratrola v formuliranih kompozitnih delcih smo uporabili LC-MS metodo. Ugotovili smo, da so se pridobljeni kompozitni delci pri vseh pogojih aglomerirali. Vpliv tlaka in masnega razmerja pa nimata večjega vpliva na izkoristek in učinkovitost procesa. Izkoristki procesov se gibljejo med 56,3 % in 61 %, učinkovitosti vgrajevanja učinkovine v polimerni nosilec pa med 31,6 % in 35,9 %.
Ključne besede: resveratrol, Brij S100, argon, termodinamske lastnosti, PGSS proces
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

4.
Optimizacija ekstrakcije in določanje kapsaicinoidov v ekstraktih iz rdeče paprike (Capsicum annuum L.) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Monika Ročnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje analizo ekstraktov rdeče čili paprike (Capsicum annuum L.) iz nemškega podjetja Galke GmbH ter treh lokalno gojenih paprik. Ekstrakte smo pridobili z različnimi ekstrakcijskimi metodami in topili. Izvajali smo Soxhletovo in ultrazvočno ekstrakcijo ter hladno in vročo maceracijo. Uporabili smo dve topili; in sicer n-heksan ter petroleter. S sejalno analizo smo določili velikost delcev paprike. Pridobljenim ekstraktom smo z radikalsko metodo določili antioksidativnost. Za določanje barvne intenzitete, barvne moči in vsebnosti totalnih karotenov smo uporabili UV-VIS spektrofotometrijo. Na koncu smo izvedli plinsko kromatografijo, s katero smo določili vsebnost kapsaicinoidov v ekstraktih ter nato izračunali indeks pikantnosti. Iz rezultatov je razvidno, da dobimo najboljši izkoristek pri Soxhletovi ekstrakciji s topilom n-heksan. Pri vseh ekstraktih opazimo nizke odstotke inhibicije. Pri določanju barvne intenzitete je bila obarvanost ekstrakta največja pri hladni maceraciji z n-heksanom. Ekstrakt pridobljen z ultrazvočno ekstrakcijo ter topilom n-heksan je imel najboljšo barvno moč. Z analizo totalnih karotenov smo ugotovili, da je pri nižji temperaturi vsebnost totalnih karotenov v ekstraktu večja. Največji indeks pikantnosti je pri papriki iz nemškega podjetja imel ekstrakt, pridobljen s Soxhletovo ekstrakcijo ter topilom petroleter. Pri lokalno gojenih paprikah pa je največji indeks pikantnosti imel ekstrakt paprike Carolina Reaper, pridobljen s Soxhletovo ekstrakcijo ter topilom n-heksan.
Ključne besede: rdeča čili paprika, sejalna analiza, Soxhlet ekstrakcija, antioksidanti, kapsaicinoidi, GC-MS
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 86; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

5.
Stabilnost in kontrolirano sproščanje vitamina D v simulacijskih raztopinah : magistrsko delo
Danijel Lavrič, 2022, magistrsko delo

Opis: Stabilnost in topnost vitamina D v raztopinah sta pomembni lastnosti, ki jih je potrebno dobro poznati pri pripravi različnih formulacij prehranskih dopolnil ali zdravil. Znano je, da je vitamin D slabo topen v vodnih raztopinah, prav tako pa vemo, da je občutljiv na pH, svetlobo, temperaturo ter hitro oksidira. Namen našega magistrskega dela je bil predvsem določiti stabilnost in topnost vitamina D v različnih simulacijskih raztopinah. S pomočjo stresnih testov smo preverjali vpliv temperature in pH na razpad vitamina D v raztopini. Analize dobljenih vzorcev smo opravili na napravi LC-MS in ugotovili, da razpad sicer najhitreje poteka pri temperaturi 60°C, vendar temperatura pri razpadanju, ni odločilni faktor. Bolj pomembna je namreč izbira raztopine oz. njen pH, saj so rezultati analiz pokazali, da se razpad v HCl začne zelo hitro, medtem ko prve razpadne produkte v primeru NaOH in H2O2, opazimo šele po 4 urah. Nizek pH in visoka temperatura torej najbolj negativno vplivata na stabilnost vitamina D v raztopinah. S pomočjo testov topnosti smo ugotovili, da v vodi dosežemo samo 1 % deleža topnosti vitamina D, kot se ga raztopi v MeOH. V raztopini 0,1 % SDS ta delež sicer znaša 7 %, vendar je tudi to dokaj malo. Z primerjavo topnosti različnih formulacij smo potrdili, da se tableta in kapsula v SDS v celoti raztopita, pri čemer pa je vitamin D v obliki kapsule bolj zaščiten pred vplivi okolice, kot v tableti. V zadnjem delu magistrskega dela smo opravili še teste v simuliranih gastrointestinalnih pogojih. Simulirane raztopine sline in želodčnih sokov smo pripravili s pomočjo encimov α-amilaze (slina) in pepsina (želodec). Rezultati analiz so pokazali, da α-amilaza odločilno vpliva na topnost vitamina D v ustih, medtem ko pepsin v želodcu na topnost nima vpliva. Najvišje koncentracije raztopljenega vitamina D smo dosegli v simuliranih oralnih pogojih, medtem ko je v kislih želodčnih koncentracija začela upadati oz. je vitamin D začel razpadati. Zaradi tega bi bilo smiselno narediti primerjavo uporabe ustnih pršil z klasičnimi trdnimi formulacijami, ki vsebujejo vitamin D. Sicer pa pri nadaljnjih raziskavah na tem področju, priporočamo uporabo manjših volumnov in nižjih koncentracij α-amilaze, ki naj bo pripravljena v vodni raztopini.
Ključne besede: Stabilnost vitamina D, topnost vitamina D, gastrointestinalni testi, pepsin, α-amilaza
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 216; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

6.
Vpliv velikosti delcev na vsebnost polifenolov in kanabinoidov v ekstraktih industrijske konoplje : magistrsko delo
Tjaša Damijan, 2021, magistrsko delo

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je zdravilna rastlina s poreklom iz Srednje Azije, ki človeštvo spremlja že več tisoč let. V zadnjem času vzbuja pozornost zaradi številnih aplikacij. Konopljino steblo se uporablja kot vir vlaken za gradbeno, papirno, tekstilno in avtomobilsko industrijo, semena konoplje v živilski industriji za pridobivanje konopljinega olja, listi in cvetovi konoplje pa kot vir bioaktivnih sestavin. Danes je vse večji trend uporabe industrijske konoplje v farmacevtske namene. Sorte konoplje Cannabis Sativa L. vsebujejo nizke ravni Δ9-tetrahidrokanabinola (THC) in se lahko uporabljajo za proizvodnjo terapevtskih izvlečkov, bogatih s kanabidiolom (CBD), ki ima širok razpon farmacevtskih učinkov na človeka z izjemnim medicinskim potencialom pri nevroloških boleznih in protitumorskih aplikacijah. V magistrskem delu smo pridobili izvlečke različnih delov industrijske konoplje in raziskali njihove možne inhibicijske učinke na rakaste celice. S sejalnim postopkom industrijske konoplje smo pridobili sedem frakcij materiala iz različnih delov rastlin, jih ekstrahirali z uporabo ultrazvočne in superkritične ekstrakcije ter nato dekarboksilirali. Za izolacijo olja iz frakcije, ki je vsebovala semena konoplje, smo uporabili destilacijo z vodno paro po Clevengerju. Z UV-spektrofotometrijo smo v dobljenih ekstraktih spremljali deleže bioaktivnih komponent v posameznih frakcijah. Analizirali smo vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in proantocianidinov. Za pridobljene produkte po ekstrakciji smo izvedli LC-MS/MS analizo. Določeni so bili kanabinoidi CBD, CBDA, CBGA, CBC, CBN, THC in THCA. Nazadnje smo preverili učinek ekstraktov na celice človeškega melanoma (WM-266-4) in na podlagi vidnega preskoka oblike celic uspeli določiti mejno koncentracijo, potrebno za zaviranje nadaljnje delitve rakavih celic (c = 0,001 mg/ml). Rezultati so pokazali, da je ekstrakt, pridobljen iz najbolj fine frakcije sejanja (konopljin prah), veliko bogatejši z biološko aktivnimi komponentami kot ekstrakt frakcije bolj grobega mletja (konopljina stebla). Ekstrakti materiala z višjo vsebnostjo kanabinoidov so pokazali večjo inhibicijo rakastih celic kot ekstrakti materiala z nižjo vsebnostjo kanabinoidov. Predpostavljamo, da je visok delež kanabinoidov v izvlečkih bistven za inhibicijo metabolne aktivnosti rakastih celic. Z magistrskim delom smo potrdili, da ima sejanje konoplje pomembno vlogo pri pridobivanju kakovostnega ekstrakta. Opazna je bistvena razlika, predvsem pri vsebnosti CBD-komponente. S sejanjem lahko natančneje določimo, kateri del materiala bomo ekstrahirali, in posledično zmanjšamo porabo topila ter s tem količino odpadkov pri predelavi.
Ključne besede: industrijska konoplja, kanabinoidi, CBD, WM-266-4 celice, sejanje.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 331; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

7.
Ekstrakcija amigdalina iz jedrc koščičastega sadja in testiranje antioksidativne aktivnosti ekstraktov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nika Atelšek Hozjan, 2021, diplomsko delo

Opis: Farmacevtska, kozmetična kot tudi prehrambena podjetja že vrsto let uporabljajo jedrca koščičastega sadja za pridobivanje ekstraktov, destilatov in olj. Omenjeni ekstrakti po navedbah iz literature vsebujejo amigdalin, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja na trgu pojavil pod imenom vitamin B-17. Navajajo tudi, da amigdalin zavira nastajanje rakavih celic ter ima pozitiven vpliv na tumorska obolenja. Raziskovali smo, ali ekstrakti koščičastega sadja resnično vsebujejo amigdalin, ter se osredotočili na njegovo izolacijo. V ta namen smo izvajali ekstrakcije po Soxhletu ter v ultrazvočni kopeli. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije in želeli določiti optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo amigdalina. V dobljenih ekstraktih smo z uporabo kromatografske analize z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost amigdalina. Vsebnost skupnih fenolov v ekstraktih smo določali spektrofotometrično. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo preverjali z uporabo DPPH radikalske metode. V diplomskem delu smo uspešno izolirali amigdalin in ugotovili, da na njegovo vsebnost v ekstraktih vpliva tako izbira topila kot tudi temperatura. Ker so jedrca koščičastega sadja polna maščobnih spojin, je za izolacijo amigdalina iz tovrstnega materiala primerneje uporabiti manj polarna topila kot so dietil eter, etanol in metanol. Ugotovili smo, da antioksidativna aktivnost dobljenih ekstraktov ni nujno pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin vendar pa na vsebnost skupnih fenolov vpliva izbira ekstrakcijske metode in temperatura ekstrakcije. DPPH test je za komponento amigdalina pokazal negativne rezultate, zato nismo dokazali antioksidativnega delovanja.
Ključne besede: amigdalin, ekstrakcije, LC-MS/MS, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, DPPH
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 310; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

8.
Izbira optimalnega postopka ekstrahiranja sivke (lavandula) in določitev biološko aktivnih komponent ter antimikrobnega potenciala : magistrsko delo
Klara Berlan, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti različne ekstrakcijske metode ob uporabi različnih topil. Izvedli smo hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, ekstrakcijo po Soxhletu ter superkritično ekstrakcijo. Kot topilo smo uporabili heksan, petroleter, vodo, etanol in mešanico etanol:voda (1:1). Ekstrakcijo s superkritičnim ogljikovim dioksidom (SC CO2) smo izvedli pri treh različnih pogojih (40 °C in 250 bar, 60 °C in 250 bar in 40 °C in 250 bar + sotopilo etanol). Sprva smo glede na količino ekstrakta izračunali izkoristek posamezne ekstrakcije, le-ta je bil najvišji pri vzorcu, katerega smo pridobili z ultrazvočno ekstrakcijo z vodo (µ = 54,44 %). Nato smo vsem vzorcem določili antioksidativno aktivnost s pomočjo radikalske metode DPPH. Dobljene rezultate smo prikazali kot stopnjo inhibicije. Vsi vzorci so pričakovano pokazali visoko antioksidativno aktivnost (vrednosti). Z izjemo superkritičnih ekstraktov, so vrednosti dosegale in presegale 80 % inhibicijo. Ekstraktom, katere smo pridobili z vodo in mešanico etanol:voda (1:1), smo izmerili vsebnost totalnih ogljikovih hidratov, saj smo predvideli visoko vsebnost le-teh. Tako smo najvišjo vsebnost OH (0,0759 mg OH / g ekstrakta) izmerili v vzorcu, pridobljenem s hladno maceracijo ob prisotnosti mešanice etanol:voda (1:1). Med tem, ko je vzorec pridobljen s topilom mešanice etanol:voda (1:1), z metodo ekstrakcije po Soxhletu, pokazal najnižje vsebnosti totalnih ogljikovih hidratov (0,0493 mg OH / g ekstrakta). Slednji vzorec je dosegel tudi drugi najvišji izkoristek pri naših analizah (µ = 51,50 %). Pri določanju skupnih fenolov smo se prav tako osredotočili na vodne ekstrakte (vzorci pridobljeni z vodo ter mešanico etanol:voda – 1:1), saj ne vodni ekstrakti (vzorci pridobljeni s topili, kot so heksan, petroleter in etanol) povzročajo težave pri raztapljanju. Posledično dobimo nerealne vrednosti, katere niso primerljive z ostalimi rezultati. Tako smo najnižjo vrednost izmed vseh (6,84 mg GA / g ekstrakta), dobili pri vzorcu, pridobljenem z ekstrakcijo po Soxhletu, s topilom petroleter. Rezultati kažejo, da je vzorec pridobljen z ekstrakcijsko metodo po Soxhletu vseboval največ skupnih fenolnih komponent (102,88 mg GA / g ekstrakta). Najnižjo vsebnost totalnih fenolov pri vodnih vzorcih (54,47 mg GA / g ekstrata), pa smo izmerili vzorcu pridobljenem z ekstrakcijo po Soxhletu, s topilom mešanice etanol:voda (1:1). Za določanje antimikrobnega potenciala smo izbrali mikrodilucijsko metodo. Protimikrobno aktivnost posameznih vzorcev smo preverjali na Gram pozitivne bakterije (Staphylococcus aureus), Gram negativne bakterije (Escherichia coli) in kvasovke (Candida albicans). Ob enem pa smo v tem delu določili tudi najnižje zaviralne koncentracije (MIC). Ugotovili smo, da so vsi vzorci pokazali zaviranje določenega mikroorganizma, le da so se koncentracije, pri katerih se je to zgodilo razlikovale. Najboljše rezultate oz. najnižje zaviralne koncentracije smo dobili na bakterijo Staphylococcus aureus pri vzorcu pridobljenem z ultrazvočno ekstrakcijo z vodo (1,758 mg/mL ).
Ključne besede: sivka (Lavandula), antioksidanti, ogljikovi hidrati, totalni fenoli, eterična olja, mikrodilucija
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 577; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

9.
Kontrolirano sproščanje resveratrola v simulacijskih tekočinah : magistrsko delo
Patricija Bandur, 2021, magistrsko delo

Opis: Vse pogosteje se v prehranskih dopolnilih uporabljajo aktivne komponente, pripravljene iz naravnih materialov. Kakšna je njihova biodostopnost v določenem organizmu, se preverja s testi raztapljanja, ki predstavljajo pomemben preizkus za kontrolirano sproščanje učinkovine in vivo ter za kontrolo kvalitete, kot tudi kontrolo v določenih fazah razvoja določene farmacevtske oblike. Pri našem delu smo proučevali sproščanje resveratrola iz filmsko obložene tablete, kapsule, standarda in lastne formulacije v simulacijskih tekočinah. Za simulacijske tekočine smo izbrali 0,1 M HCl in destilirano vodo. Zaradi šibko kislih lastnosti učinkovine smo predvidevali, da bo njeno raztapljanje hitrejše pri višjem pH-ju, pri nižjem pH-ju pa se bo učinkovina sproščala počasneje. Kljub temu smo za simulacijsko tekočino izbrali 0,1 M HCl, da bi ponazorili pogoje v želodcu. Raztapljanje resveratrola v 0,1 M HCl ni bilo uspešno, saj je bila pri vseh formulacijah z izjemo kapsule njegova topnost nezaznavna. Raztapljanje resveratrola v destilirani vodi je bilo nad pričakovanim, saj glede na podatke iz literature ni topen v vodi. Neraziskano ostaja predvsem področje stranskih produktov, ki nastanejo pri raztapljanju resveratrola pod določenimi pogoji v organizmu (pH, topnost, stabilnost). Želodčna kislina mora imeti pH med 1 in 3, kar je zelo kislo. Resveratrol kljub temu, da naj bi bil stabilen do pH-ja 6, v našem primeru ni bil stabilen v 0,1M HCl. V prihodnje je treba raziskati, kateri nosilec bi bil dober, da bi bil resveratrol stabilnejši v pogojih, kakršni so prisotni v organizmu.
Ključne besede: resveratrol, raztapljanje, stresni testi, PGSS, LC-MS/MS
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 307; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

10.
Vsebnost vitamina D v farmacevtskih pripravkih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Lara Plohl, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo določali koncentracije vitamina D3 (holekalciferol) in D2 (ergokalciferol) ter provitamina D3 (7-dehidroholesterol) in D2 (ergosterol) v prehranskih dopolnilih in zdravilih. Za analizo le-teh smo uporabili metodo tekočinske kromatografije v kombinaciji z masno spektrometrijo (LC-MS/MS), ki omogoča identifikacijo in kvantifikacijo teh komponent. Analizna metoda je bila validirana, saj je le tako lahko uporabna za različne vzorce. Pri validaciji metode smo preverjali natančnost, specifičnost, linearnost, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, točnost, robustnost, selektivnost, ponovljivost ter stabilnost in metoda ustreza vsem zahtevam za uporabo. Analizirani vzorci so bili izbrani glede na vsebnost vitamina D v različnih farmacevtskih oblikah. Glede na pripravljeno analizno metodo se je izkazalo, da v večini, predpisana vsebnost vitamina D ustreza le komponenti vitamin D3. V nekaterih pa smo zaznali še vitamin D2 in provitamin D3, medtem ko provitamin D2 v izbranih vzorcih ni bil zaznan. Prav tako večina analiziranih pripravkov ustreza navedbam proizvajalca.
Ključne besede: Vitamin D, provitamin D, farmacevtski pripravki, validacija analizne metode, LC-MS/MS.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 297; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici