| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Določanje metil živega srebra v vodnih organizmih iz Tržaškega zaliva : magistrsko delo
Iztok Majcen, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je določitev koncentracij metil živega srebra (MeHg) v vodnih organizmih iz Tržaškega zaliva. Rudnik živega srebra v Idriji je s svojim petsto letnim delovanjem močno onesnažil območje v svoji bližnji in daljni okolici. Preko reke Idrijce in nato preko Soče se vplivi rudarjenja opazni tudi v Tržaškem zalivu, kjer so koncentracije živega srebra v vodi povišane. S pomočjo ekstrakcije tekoče – tekoče smo opravili ekstrakcijo organskega živega srebra iz vzorcev vodnih organizmov iz Tržaškega zaliva in jim določili koncentracije MeHg z direktnim analizatorjem živega srebra. Omenjeno metodo smo tudi validirali. Koncentracije MeHg v organizmih iz Tržaškega zaliva smo primerjali s povprečnimi koncentracijami omenjenega kontaminanta v vodnih organizmih iz drugih delov sveta. Opazili smo povišane koncentracije MeHg v večini analiziranih vodnih organizmov. Naredili smo tudi izračune maksimalnih priporočenih tedenskih vnosov analiziranih vodnih organizmov glede na njihove koncentracije MeHg. Opravili smo tudi primerjavo koncentracij MeHg v celi masi rib v primerjavi z fileji istih vrst rib. Ugotovili smo, da so koncentracije v filejih višje kot v celotni ribi kar še dodatno povečuje izpostavljenost ljudi tej toksični spojini, saj se najpogosteje prehranjujemo ravno s fileji rib. Primerjali pa smo tudi koncentracije nekaj vrst rib iz Tržaškega zaliva z ribami iz Kvarnerskega zaliva. Iz primerjave med koncentracijami MeHg v ribah iz Tržaškega zaliva v primerjavi s tistimi iz Kvarnerskega zaliva nismo opazili bistvenih razlik v koncentracijah MeHg.
Ključne besede: Metilacija živega srebra, metil živo srebro, bioakumulacija, toksikologija, rudnik živega srebra Idrija, direktni analizator živega srebra
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

2.
Določanje sledov benzo(a)pirena v vodi s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo : magistrsko delo
Anja Štrakl, 2024, magistrsko delo

Opis: Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO) so močno lipofilne organske komponente, ki so vseprisotne v okolju in v zadnjih letih vzbujajo veliko pozornost zaradi svoje rakotvornosti. Nastajajo med nepopolnim izgorevanjem organskih snovi, tudi med pripravo živil in pri kajenju. Vedno jih najdemo kot mešanico posameznih komponent. V vodi so, zaradi nizke vodotopnosti in velike afinitete do trdnih delcev, njihove koncentracije zelo nizke. Prisotnost PAO v vodah tako kaže na onesnaženje. Namen magistrske naloge je bil kvantitativno določiti benzo(a)piren v vzorcih površinskih vod na zelo nizkih koncentracijskih nivojih. Uredba o stanju površinskih voda določa okoljski standard kakovosti za benzo(a)piren, ki znaša 0,05 ng/L, kar zahteva uporabo občutljivih instrumentalnih analiznih tehnik. Vsebnost benzo(a)pirena v vodi smo določili z uporabo optimizirane analizne metode, ki temelji na že uporabljeni in validirani metodi. Uporabili smo ekstrakcijo tekoče-tekoče z diklorometanom v lijih ločnikih. Po ekstrakciji smo ločeni organski fazi dodali brezvodni natrijev sulfat in ustrezne raztopine standardov ter jo skoncentrirali na željeni volumen. V tako pripravljenih vzorcih smo benzo(a)piren določili s tehniko plinske kromatografije z masno selektivnim detektorjem (GC/MSD). Kromatograme smo posneli z metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Za kvantitativno določitev smo uporabili mešano raztopino šestnajstnih internih standardov. Rezultati so pokazali, da je optimizirana analizna metoda primerna za zanesljivo določanje sledov benzo(a)pirena v vodi, saj so bili izkoristki pri določanju ponovljivi in znotraj predpisanega kriterija. Ugotovili smo prisotnost vpliva matrice oz. osnove vzorca, saj so bili izkoristki v topilu previsoki. Zato smo pripravili umeritveno krivuljo v matrici vode, kjer smo zadostili kriterijem (izkoristki so bili od 70 % do 110 %).
Ključne besede: policiklični aromatski ogljikovodiki, benzo(a)piren, plinska kromatografija, masni spektrometer, ekstrakcija tekoče-tekoče
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

3.
Optimizacija in validacija metode za določanje celokupnega dušika v vzorcih tal v odvisnosti od založenosti tal : magistrsko delo
Vesna Kocijan, 2024, magistrsko delo

Opis: Dušik je zanimiv element za analizo, ravno zaradi vseh svojih oblik v zemlji; obstajajo namreč rastlinam dostopne oblike dušika v zemlji in njim nedostopne oblike. Le te se lahko v tleh s pomočjo bakterij pretvorijo iz ene oblike v drugo. Dušik je pomemben element za rast rastlin, saj sodeluje pri fotosintezi, če pa ga je v tleh preveč lahko pride do izpiranja oziroma zmanjšanja dostopnosti drugih elementov, zato je pomembno, da je dušika v zemlji prava količina, glede na vrsto kulture, ki jo gojimo. V magistrskem delu smo izvedli optimizacijo in validacijo metode za določevanje celokupnega dušika v vzorcih tal v odvisnosti od založenosti tal, glede na laboratorij Oddelka za agrokemijo in pivovarstvo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Za validacijo in optimizacijo same metode smo sledili metodi za določevanje celokupnega dušika po Kjeldahlu, ki je v skladu s standardom ISO 11261. Ugotovili smo, da je optimalna zatehta vzorca med 1 g in 4 g, optimum samega razklopa pa je 75 min pri temperaturni stopnji 6 za katalizator v tableti oziroma med 75 min in 120 min pri temperaturni stopnji 7 za katalizator v prahu. Sledila je validacija metode, pri čemer je bila potrjena ponovljivost, obnovljivost in točnost metode. Ob koncu validacije lahko potrdimo tudi izkoristek, ki je med 98 % in 117 %.
Ključne besede: celokupni dušik, validacija, tla, metoda po Kjeldahlu
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 29; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

4.
Odstranjevanje diklofenaka iz vode z izbranimi adsorbenti
Anja Krautič, 2024, diplomsko delo

Opis: Prisotnost farmacevtskih snovi v naravnih vodah je bila v zadnjem desetletju deležna številnih raziskav zaradi njihovih potencialno škodljivih vplivov na zdravje ljudi in morebitnih negativnih učinkov na okolje. Zaradi svojih lastnosti diklofenak ostaja biološko aktiven v vodnem okolju in zlahka prehaja v prehranjevalno verigo. Zato je nujno, da diklofenak odstranimo iz odpadne vode. Adsorpcija je učinkovit in preprost postopek, ki se lahko uporablja za odstranjevanje diklofenaka iz vode. Namen diplomskega dela je bilo učinkovito odstraniti diklofenak iz vode z različnimi adsorbenti. Eksperimentalni del je vključeval uporabo klinoptilolita, aktivnega oglja in hidro-oglja, modificiranega s kalijevim hidroksidom, pripravo in karakteriziracijo z Brunauer-Emmett-Teller-jevo analizo, merjenjem zeta potenciala ter Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijsko analizo. Uspešni adsorbenti so bili klinoptilolit, aktivno oglje in oglje, modificirano s kalijevim hidroksidom, medtem ko pa toreficirana materiala iz stelje in lesa nista bila primerna za adsorpcijo diklofenaka. Primerjali smo učinkovitost adsorbentov za odstranjevanje diklofenaka iz vode. Eksperimente smo izvajali v laboratoriju pri različnih pH vrednostih, začetnih koncentracijah diklofenaka in masah adsorbentov. Za analizo vsebnosti diklofenaka smo uporabili spektrofotometrično metodo. Učinkovitost adsorpcije diklofenaka na aktivno oglje je bila popolna (do 100 %), za modificirano hidro-oglje s KOH se giblje od 86,1 % do 99,9 %, medtem ko je bila najvišja učinkovitost adsorpcije na klinoptilolit le 29,0 %. Rezultati so pokazali, da ima med preizkušenimi adsorbenti aktivno oglje maksimalno adsorpcijsko kapaciteto, ki je znašala 122,43 mg/g.
Ključne besede: diklofenak, adsorpcija, aktivno oglje, klinoptilolit, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

5.
Optimizacija in validacija metode za določanje sestave eteričnih olj konoplje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Karin Gole, 2023, diplomsko delo

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je znana predvsem zaradi psihoaktivne spojine delta-9-tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD). Poleg omenjenih spojin je konoplja bogata tudi z drugimi zdravilnimi in koristnimi snovmi, ki se nahajajo v eteričnem olju. Med te sodijo terpeni. To so spojine, ki se nahajajo v zeliščih, sadju in zelenjavi in so odgovorni za njihov okus ter vonj. Področje raziskav terpenov je narastlo predvsem v zadnjem času zaradi njihovih pozitivnih učinkov na človeški organizem in njihovo uporabo v agronomiji. Kemotip konoplje opredeljuje sestavo njenih komponent, ki jo ugotovimo preko analize eteričnega olja konoplje. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo optimirali in validirali metodo za določanje sestave eteričnih olj konoplje, pri čemer smo uporabili referenčne metode Evropskega pivovarskega združenja (angl. European Brewery Convention, EBC). Eterično olje konoplje smo pridobili z destilacijo z vodno paro po Clevengerju in ga nato analizirali s plinsko kromatografijo, pri kateri smo uporabili plamensko ionizacijski detektor. Ker se v eteričnem olju konoplje nahaja veliko število komponent, je validacija na vseh nemogoča. Zato smo validacijo metode izvedli na petih izbranih komponentah, ki smo jih izbrali glede na njihovo vsebnost v konoplji. V sklopu validacije smo določili selektivnost in specifičnost, linearnost, natančnost, točnost ter mejo zaznavnosti in mejo določljivosti. Ker smo pri validaciji uporabili starejše vzorce eteričnih olj, smo se dodatno odločili za preizkus stabilnosti eteričnega olja.
Ključne besede: konoplja, terpeni, eterično olje, plinska kromatografija, validacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 581; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

6.
Analizna kemija II in industrijska analiza : navodila za vaje
Maša Islamčević Razboršek, Mitja Kolar, 2023

Opis: Gradivo obsega navodila za sledeče vaje: potenciometrično titracijo H3PO4 z NaOH, potenciometrično določanje koncentracije bromidnih ionov, konduktometrične titracije, elektrogravimetrijo, spektrofotometrično določitev železa, atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS), atomsko emisijsko spektroskopijo (AES), spektroskopsko določitev zmesi benzena in toluena, ionsko kromatografijo in plinsko kromatografijo. Navodila za vaje so napisana tako, da omogočajo študentom samostojno delo, saj so poleg samega eksperimentalnega dela vključene tudi kratke teoretične osnove, ki so potrebne za samo razumevanje analizne metode, vključene so pa tudi skice in sheme instrumentov, kar omogoča študentu lažje razumevanje in delo v laboratoriju. Struktura gradiva je zasnovana tako, da vodi bralca od namena dela preko osnov do praktičnega eksperimentiranja in na koncu do zbranih novih pojmov, ki so v veliko pomoč pri študiju in pripravi na preverjanje znanja. Navodilom so dodana tudi navodila za varno delo v laboratoriju, pregled simbolov nevarnih snovi, napotki za prvo pomoč, inventarni list in izbrani viri s področja analizne kemije.
Ključne besede: potenciometrija, potenciometrična titracija, konduktometrija, konduktometrična titracija, elektrogravimetrija, spektrofotometrija, atomska absorpcijska spektroskopija, atomska emisijska spektroskopija, ionska kromatografija, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 617; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Določanje težkih kovin z metodo ICP-MS v vzorcih najbolj prodajanih prehranskih dodatkov v času epidemije Covid-19 in ocena kontaminacije : magistrsko delo
Vanja Jakovljević, 2023, magistrsko delo

Opis: Uporaba prehranskih dodatkov je v zadnjih desetletjih po vsem svetu v porastu. Še posebej v času pandemije Covid-19 so prehranski dodatki postali izjemno pogost del vsakodnevne prehrane ljudi. S trendom naraščajoče uporabe in zaradi težav z regulacijo, nadzorom, kakovostjo ter učinkovitostjo prehranskih dodatkov se je pojavila potreba po analizi in ugotavljanju, ali prehranski dodatki morda vsebujejo nedovoljene količine zdravju škodljivih spojin, vključno s težkimi kovinami. V magistrskem delu smo analizirali vsebnost kovin v 17 komercialno dostopnih vzorcih prehranskih dodatkov. Vse vzorce prehranskih dodatkov smo razvrstili v 6 skupin - dodatki na osnovi: 1) vitaminov/mineralov; 2) izvlečkov rastlin; 3) zeolitov; 4) alg; 5) gob in 6) omega-3 maščobnih kislin. Koncentracije 13 kovin (Ag, As, Ca, Cd, Cr, Cu, Fe, K, Mg, Mn, Na, Pb, Zn) smo določili z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). V določenih vzorcih smo tudi merili vsebnost živega srebra z atomsko absorpcijsko spektrometrijo s toplotno razgradnjo in amalgamacijo (TDA-AAS). Določili smo, da je en vzorec vseboval svinec nad mejno vrednostjo (izmerjena presežena vrednost je bila v vzorcu prehranskega dodatka na osnovi zeolita in je znašala 11,7 mg/kg). Rezultati za vsebnost ostalih kovin so bili v skladu z vrednostmi, predpisanimi z nacionalno in tujo zakonodajo, ali predpisanimi s strani različnih institucij. Z magistrsko nalogo smo poudarili pomembnost preverjanja kakovosti prehranskih dodatkov, najprej zaradi zagotavljanja njihove neonesnaženosti, nato pa tudi zaradi preprečitve zavajajočih trditev o prehranskih dodatkih in zaščite potrošnikov.
Ključne besede: prehranski dodatki, Covid-19, težke kovine, esencialne kovine, onesnaženost, ICP-MS, TDA-AAS
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (5,60 MB)

8.
Analiza fluoridnih, kloridnih in sulfatnih anionov z ionsko kromatografijo in primerjava vsebnosti v vodi in čajih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Barbara Oder, 2023, diplomsko delo

Opis: Čaj je ena izmed najpogostejših brezalkoholnih pijač na svetu, učinkovine v njem pa lahko imajo številne pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje. Kemijska sestava čaja je zelo raznolika, saj je v njem poleg polifenolnih spojin, flavonoidov, čreslovin (taninov), vitaminov in mineralov možno zaslediti tudi različne anorganske in organske anione. V čajih smo določevali fluoridne, kloridne, nitratne in sulfatne anione. Kloridne, nitratne in sulfatne ione smo določali z validirano metodo ionske kromatografije v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Za kvantitativno določitev fluoridnih ionov pa smo sami razvili in delno validirali analizno metodo prav tako z uporabo ionske kromatografije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Analizirali smo šestnajst različnih slovenskih komercialno dostopnih čajev glede na vsebnost vodotopnih anionov. Pripravljali smo poparke oz. izvlečke posameznih suhih čajev (zeliščnih in sadnih) z vročo vodo tako, da smo 500 mg posameznega homogeniziranega vzorca čaja prelili z vrelo ultra čisto vodo, premešali in pustili ekstrahirati 30 min. Po končani ekstrakciji smo vzorec prefiltrirali, redčili na ustrezen volumen. S takim postopkom priprave vzorcev smo simulirali vsakdanjo pripravo čajev v gospodinjstvu. Vzorce smo analizirali z ionsko kromatografijo. Rezultati študije kažejo, da se v vseh šestnajstih analiziranih vzorcih čaja pojavljajo fluoridni, kloridni in sulfatni anioni, medtem ko nitratnih anionov nismo zasledili le v treh vzorcih (dva vzorca zeliščnih čajev in en vzorec sadnega čaja). Primerjava koncentracij preiskovanih anionov v ekstraktih čaja in v pitni vodi je pokazala, da so v vzorcih čaja bistveno večje koncentracije anionov kot so koncentracije anionov v vzorcu pitne vode Potrdili smo, da so vse določene koncentracije kloridnih, nitratnih in sulfatnih anionov manjše od mejnih vrednosti dnevnega vnosa the anionov v telo, kot jih navaja NIJZ. Izjema so koncentracije fluoridnih ionov tako v ekstraktih čajev kot v pitni vodi, kjer so določene koncentracije v pitni vodi tudi do 2,5-krat večje od mejnih koncentracij s strani NIJZ. Na koncentracije posameznih ionov v rastlinah in pitni vodi lahko vplivajo številni dejavniki: okolje rasti rastline, poseg človeka v okolje ipd.
Ključne besede: anioni, čaj, ionska kromatografija, validacija
Objavljeno v DKUM: 12.04.2023; Ogledov: 600; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

9.
Biosinteza fenolnih spojin v ozkolistnem koščcu (berula erecta) in vitro pod vplivom svetlobe in temperature ter njihovo določanje s hplc-uv : magistrsko delo
Jan Senekovič, 2022, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo najprej v tkivni kulturi s tehniko mikropropagacije namnožili rastlinski material vrste ozkolistni koščec (Berula erecta) in ga in vitro izpostavili različnim temperaturnim in svetlobnim razmeram. V nadaljevanju raziskave smo ugotavljali kako različne temperaturne in svetlobne razmere vplivajo na vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih in tudi antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlin. Razmnoženi rastlinski material smo po 14 dneh aklimatizacije za 28 dni izpostavili trem različnim temperaturno-svetlobnim pogojem: 23 °C in beli svetlobi, 12 °C in modri svetlobi in 12 °C in rdeči svetlobi. Material smo vzorčili na 14 dni in opazovali spreminjanje sveže mase in suhe mase glede na gojitvene pogoje. V drugi fazi raziskave smo določili najprimernejše ekstrakcijsko topilo za ekstrahiranje fenolnih spojin iz predhodno liofiliziranih rastlinskih vzorcev izpostavljenih različnim temperaturno-svetlobnimi razmeram, izbrali najprimernejšo metodo za določevaje fenolnih spojin s HPLC-UV, z metodo HPLC-UV določali vsebnost izbranih fenolnih kislin in flavonoidov v vzorcih in določili celokupno vsebnost fenolnih spojin v vzorcih, ter določili antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov vzorcev. Ozkolistni koščec je pridobil največ sveže in suhe biomase 28 dni po končani aklimatizaciji pri 23 ̊C pod belo svetlobo. Kot najprimernejše ekstrakcijsko topilo se je izkazal 70 % etanol. Vseboval je kvercetin, kvercetin-3-beta-D-glukozid, kavno kislino in klorogensko kislino. Etanolni ekstrakti vzorcev ozkolistnega koščca so vsebovali največ klorogenske kisline. Najvišje koncentracije klorogenske kisline so vsebovale rastline, ki so bile gojene 28 dni po aklimatizaciji pri 12 ̊C in pod modro svetlobo. Prav tako so rastline gojene pod temi gojitvenimi pogoji dosegle najvišjo koncentracijo celokupnih fenolnih spojin in njihovi ekstrakti so izkazali najvišjo antioksidativno aktivnost. Ugotovili smo tudi, da bi glede na vsebnost klorogenske kisline v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinskimi vrstami ozkolistni koščec potencialno lahko gojili v namene pridobivanja klorogenske kisline, vendar bi morali gojitvene pogoje s podrobnejšimi raziskavami še dodatno optimizirati.
Ključne besede: in vitro, Berula erecta, HPLC, sekundarni metaboliti, fenolne spojine, antioksidativnost, fenolne kisline, flavonoidi, rastlinska tkivna kultura
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 896; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

10.
Globoko evtektična topila za zeleno in trajnostno ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz čebulnih (Allium cepa L.) olupkov : magistrsko delo
Saša Stanković, 2022, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo v prvi fazi raziskav sintetizirali globoko evtektična topila, ki predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom. Topila smo sintetizirali na osnovi holin klorida, kot akceptorja vodikove vezi; propan-1,2-diol, ocetno kislino, mlečno kislino, fruktozo in butan-1,4-diol pa smo izmenično uporabili kot donorje vodikove vezi. Učinkovitost ekstrakcij z globoko evtektičnimi topili smo primerjali z učinkovitostjo ekstrakcij s konvencionalnimi organskimi topili, kot sta metanol in etanol ter deionizirano vodo. Bioaktivne spojine iz uprašenih čebulnih olupkov smo ekstrahirali po metodi ultrazvočne ekstrakcije v kombinaciji s centrifugiranjem in jih identificirali z analizo na tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti z UV detektorjem in tekočinski kromatografiji z masnim spektrometrom. Bioaktivne komponente smo kvantitativno ovrednotili z zasnovo umeritvenih krivulj, ki smo jih pripravili iz osnovnih standardnih raztopin. Pri proučevanju bioaktivnih učinkovin iz čebulnih olupkov smo se omejili na določanje protokatehuične kisline, kvercetina, kvercetin-3,4'-diglukozida in kvercetin-3-β-D-glukozida. Dobljenim ekstraktom smo po večih metodah (ABTS, FRAP, DPPH, TPC) določili antioksidativno učinkovitost. Rezultate obeh analiz smo poenotili in ugotovili, da smo s 70 % metanolom in globoko evtektičnimi topili, kjer smo kot donor vodikove vezi uporabili ocetno kislino, mlečno kislino in butan-1,4-diol, ekstrahirali največ spojin z visokim antioksidativnim učinkom.
Ključne besede: globoko evtektična topila, čebulni olupki, zelena kemija, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, antioksidativni testi
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 978; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

Iskanje izvedeno v 1.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici