| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE SPODNJIH UDOV PRI TEKAČIH IN NJIHOVA PREVENTIVA
Luka Ravnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Poškodbe spodnjih udov pri tekačih so sorazmerno pogoste in običajno povzročene s prevelikim volumnom treniranja. Napake v treniranju naj bi bile odgovorne za do 60 % poškodb tekačev. Dejavniki tveganja za poškodbe se delijo na notranje in zunanje. Najpogostejši dejavniki tveganja so neprimerne športne in tekaške površine, pomanjkljiva gibljivost sklepov in mišična moč, izpostavljenost prevelikim trenažnim obremenitvam in neprimerna tekaška obutev. Najpogostejši preobremenitveni sindromi na spodnjih udih tekačev so sindrom črevničnogoleničnega traku (sindrom iliotibialnega trakta), pogačničnostegnenična bolečina (patelofemoralna bolečina), sindrom goleničnega stresa (sindrom stresa tibije), tendinopatija Ahilove kite in plantarni fasciitis. Najpogostejši preventivni ukrepi so redno izvajanje vaj za raztezanje, ogrevanje, kompleksni programi vaj za večanje gibljivosti, mišične moči in ravnovesja, ortoze in skrb za primerno tekaško obutev (vključno z ortopedskimi vložki). Najboljše znanstvene dokaze pridobimo iz randomiziranih in kontroliranih raziskav ter metaanaliz. Močni znanstveni dokazi so enoznačni izsledki več takšnih raziskav. Visoko znanstveno metodološko kakovost raziskovanja je na tem področju težko zagotoviti, zato še vedno ni dokončnih znanstvenih dokazov o preventivni uspešnosti teh ukrepov in programov, kljub njihovim znanstveno dokazanim koristnim učinkom. Obstajajo močni znanstveni dokazi, da je sprememba volumna treniranja preventivni dejavnik za tekaške poškodbe spodnjih udov. Dokazano je, da ortoze lahko izboljšajo biomehaniko spodnjih udov in prevenirajo pojav bolečine v sprednjem delu kolena (ortoze za pogačico). Prav tako je znanstveno dokazano, da kompleksni vadbeni programi prevenirajo poškodbe spodnjih udov tekačev. Ni znanstvenih dokazov o preventivni uspešnosti raztezanja in ogrevanja. To splošno sprejeto prepričanje ni znanstveno potrjeno. Kombinirani vadbeni programi so dokazano preventivno učinkoviti za zmanjšanje poškodb kolena in gležnjev, a samostojni učinek posameznih sestavin takšnega treninga ni opredeljen. Športna obutev mora biti prilagojena tekaški disciplini, terenu in anatomskim ter biomehaničnim posebnostim posameznega tekača in jo je potrebno zamenjati na 500–700 pretečenih kilometrov. Ni znanstvenih dokazov o preventivni uspešnosti tekaške obutve (vključno z vložki). Ker ni zadostnih znanstvenih dokazov, da so dosedanji preventivni ukrepi škodljivi, je potrebno vztrajati pri njihovem nadaljnjem izvajanju. Potrebne so dodatne visokokakovostne znanstvene raziskave za dokončno znanstveno opredelitev preventivne učinkovitosti najpogostejših ukrepov in programov za preprečevanje poškodb na spodnjih udih tekačev.
Ključne besede: tek, dejavniki tveganja za poškodbe, preobremenitveni sindromi spodnjih udov, preventiva poškodb, vaje raztezanja, ogrevanje, kompleksni programi vadbe, ortoze, tekaška obutev.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 2144; Prenosov: 801
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
E - ZAVAROVALNIŠTVO
Luka Ravnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Poslovanje in trženje preko interneta postaja v modernem času stalnica. Seveda pa morajo zavarovalnice v Sloveniji, ki se odločajo za takšno vrsto poslovanja, še veliko narediti. Elektronsko zavarovalništvo in potrebe posameznikov se spreminjajo, zato je potreben konstanten razvoj elektronskega poslovanja v podjetju. Vedno je potrebno poiskati še boljše načine, ki prinašajo več strank in posledično večji dobiček. Tako se elektronsko zavarovalništvo korenito uvaja na slovenskem trgu, vendar še ni tam, kjer so nekatere države, ki so glavne v svetu zavarovalništva. Napredek elektronskega zavarovalništva pa prinaša dobro razvita informacijska tehnologija v podjetju oz. zavarovalnici. Boljša tehnologija prinaša boljšo elektronsko poslovanje in posledično tudi elektronsko zavarovalništvo. Seveda pa ima elektronsko zavarovalništvo svoje prednosti in slabosti. Prednosti so definitivno hitrost, dostopnost in enostavnost, kar je za uporabnike danes ključnega pomena. Takšen način poslovanja zavarovalnic tako prihrani čas zavarovalnici in tudi stranki. Vendar takšno poslovanje skriva v sebi tudi slabosti. Ena izmed glavnih slabosti je ta, da je na internetni strani, kjer uporabnik sklepa zavarovanje, vse predstavljeno v določenih osnovnih informacijah. Tako uporabnik ne predvidi vsega, saj ve samo tisto, kar mu je kot informacija dano na spletni strani. V živo pa poteka zavarovanje preko t.i. zavarovalnih zastopnikov, pri katerih lahko uporabnik iz prve roke izve vse potrebne informacije, ter na lažji način predvidi morebitna tveganja. Druga slabost so tudi vse večji stroški informacijske tehnologije, ki jih zavarovalnice izboljšujejo zaradi večje konkurenčnosti.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko zavarovalništvo, zavarovalniško poslovanje, spletne strani zavarovalnic, analiza poslovanja, tržni delež.
Objavljeno: 22.11.2012; Ogledov: 1902; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (985,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici