| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Silicijev dioksid kot osnova za pripravo senzorskih receptorjev
Luka Popović, 2019, magistrsko delo

Opis: V okoljevarstvu je spremljanje okoljskih parametrov ključnega pomena za nadzor mejnih koncentracij, ki so lahko usodne za žive organizme. Obstoječe in standardizirane metode za določevanje različnih okoljskih parametrov so dolgotrajne, zahtevajo posebno pripravo vzorca in visoko usposobljeno osebje. Zaradi navedenega se kaže potreba po razvoju alternativnih metod zaznavanja z aparati, ki so majhni, prenosljivi, natančni in enostavni za uporabo. Eno takšnih alternativ predstavljajo optični kemijski senzorji. V sklopu tega magistrskega dela smo pripravili senzorske receptorje v obliki membran na osnovi silicijevega dioksida. Vanje smo vgradili pH indikator, s katerim smo zaznavali različne koncentracije amonijaka v raztopini in v zraku. Razvili smo senzorske receptorje, ki so zaradi občutljivosti na amonijak v območju 1,7-100 ppm potencialno primerni za opravljanje zakonodajno predpisanih meritev amonijaka v zraku na delovnih mestih in v gospodarskih objektih (mejna vrednost v obeh primerih znaša 20 ppm). Senzorski receptorji za merjenje raztopljenega amonijaka v vodi so se odzivali v območju (0,0096-67,7 mg/L), kar nakazuje možnost njihove uporabe v namene meritev mejnih vrednosti amonijaka v salmonidnih in ciprinidnih površinskih vodah (po slovenski zakonodaji znaša mejna vrednost 0,025 mg/L). Prav tako smo podali smernice za prihodnje izboljšave senzorja pri meritvah amonijaka v zraku in v vodi.
Ključne besede: silicijev dioksid, optični kemijski senzorji, amonijak
Objavljeno: 15.02.2020; Ogledov: 580; Prenosov: 0

2.
ZAVIRALCI GORENJA V ODPADNI PLASTIKI IN VPLIV NA NJENO ENERGIJSKO IZRABO
Luka Popović, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaviralci gorenja so kemikalije, ki se dodajajo gorljivim materialom z namenom povečanja njihove odpornosti proti vžigu. Protipožarni predpisi in zakoni narekujejo uporabo zaviralcev zgorevanja, na drugi strani pa vse več raziskav na temo vpliva na okolje in človeka priča o določeni stopnji toksičnosti zaviralcev zgorevanja. S pomočjo eksperimentalnega dela smo dokazali zaviralne efekte različnih zaviralcev zgorevanja in preučili njihov vpliv na kurilno vrednost plastičnih materialov.
Ključne besede: zaviralci gorenja, plastika, gorljivost, vpliv na okolje
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1018; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici