| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba platforme firebase za razvoj spletne rešitve : diplomsko delo
Žiga Pigac, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje potrebe po hitrem razvoju in možnosti skaliranja se je v informatiki razširila uporaba oblačnih storitev. V diplomskem delu smo pregledali storitve, ki jih ponuja brezstrežniška platforma Firebase, ter preverili, kakšne so njihove posebnosti. Za namen ugotavljanja teh smo razvili primer spletne trgovine. Skozi razvoj so se pokazale specifike delovanja podatkovne baze Firestore. Pri implementaciji Cloud Functions se je prikazala razlika v hitrosti delovanja, glede na to, ali je instanca funkcije že vzpostavljena. Storitev Firebase Authentication se je izkazala za preprost in hiter način implementacije prijave in registracije. Implementirali smo zbiranje podatkov o učinkovitosti delovanja s Firebase Performance Monitor ter ocenjevanje uporabniške izkušnje z Google Analytics for Firebase.
Ključne besede: Firebase, storitve v oblaku, brezstrežniška arhitektura, Firestore, Cloud Functions
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 202; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

2.
Pregled in primerjava orodij za vodenje razvojnega cikla informacijskih rešitev : diplomsko delo
Irem Ismail, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno pregledu ter primerjavi orodij za vodenje razvojnega cikla informacijskih rešitev. V njem predstavimo zgodovino orodij ter upravljanje življenjskega cikla razvoja informacijskih rešitev, glavne karakteristike orodij za vodenje razvojnega cikla rešitev ter predstavitev vsakega orodja posebej z vsemi lastnostmi, prednosti ter pomanjkljivosti. Platforme tudi primerjamo z namenom ugotoviti katere so glavne razlike med orodji ter njihove podobnosti. S pomočjo ankete smo ugotovili katera orodja so najbolj razširjena med udeleženci.
Ključne besede: orodja za vodenje, informacijske rešitve, cikel, Git, repozitorij, SDLC
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 146; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (4,94 MB)

3.
Samodejno preverjanje kakovosti izvorne kode v sklopu neprekinjene dostave informacijskih rešitev : magistrsko delo
Marko Gluhak, 2022, magistrsko delo

Opis: Preverjanje kakovosti informacijskih rešitev je doseglo širšo prepoznavnost med industrijo razvoja informacijskih rešitev. Tekom zaključnega dela smo opravili sistematičen pregled literature in študijo primera s prototipno vzpostavitvijo cevovoda neprekinjene dostave informacijskih rešitev z vključitvijo samodejnega preverjanja kakovosti izvorne kode. Izkaže se, da je vzpostavitev takšnega samodejnega preverjanje minimalnega nivoja kakovosti enostavna, predvsem v začetnih fazah razvoja. Glede na te ugotovitve smo zaključili, da je vključitev tega pristopa v industriji še premalo prepoznana in da so najbolj uspešni uporabniki tisti, ki ga ohranjajo enostavnega in učinkovitega, vendar vseeno prilagojenega specifikam tekočega projekta.
Ključne besede: Minimalni nivo kakovosti, DevOps, CI/CD, statična analiza kode, SonarQube, GitHub Actions, GitLab CI/CD, zagotavljanje kakovosti
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 111; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

4.
Vpliv na umetni inteligenci temelječih pomočnikov na pisanje izvorne kode : magistrsko delo
Luka Četina, 2022, magistrsko delo

Opis: Z napredkom umetne inteligence (UI) postajajo pomočniki za dopolnjevanje kode vse bolj napredni in zmogljivi. V sklopu tega dela smo izvedli sistematičen pregled literature na UI temelječih pomočnikov za dopolnjevanje kode, jih opredelili, predstavili njihovo delovanje in trenutne trende, primerjali glavne funkcionalnosti posameznih pomočnikov ter izpostavili izboljšave, ki jih uporaba UI prinaša. Predstavili smo njihov doprinos k času razvoja ter kakovosti kode. Izvedli smo eksperiment za preverjanje uporabnosti konkretnega pomočnika (Tabnine) pri pisanju kode, uporabniško izkušnjo ter ali bi ga udeleženci priporočili tudi ostalim. Udeleženci so pomočnika ocenili kot zgolj zadovoljivo uporabnega, ocena uporabniške izkušnje je bila v povprečju nevtralna. Večina udeležencev bi pomočnika uporabljala tudi v prihodnje, najverjetneje pa ga ne bi posebej priporočili ostalim. Čeprav razlike zaradi majhnega vzorca niso bile signifikantne, so izkušeni v primerjavi z neizkušenimi pri programiranju, uporabi Jave in ogrodja SpringBoot, pomočnika ocenjevali bolj pozitivno, medtem ko so poznavalci pomočnikov le-tega ocenjevali manj pozitivno od nepoznavalcev.
Ključne besede: umetna inteligenca, izvorna koda, dopolnjevanje kode
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 153; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
6.
7.
8.
Primerjava sporočilno in tokovno orientiranih integracijskih sistemov : diplomsko delo
Vasilka Saklamaeva, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaradi pospešene uporabe in ustvarjanja podatkov, ki spremljajo rast interneta, se hitro soočamo z izzivom, kako z njimi upravljati na učinkovitejši, hitrejši in stroškovno ugodnejši način. To diplomsko delo se osredotoča na primerjavo med dvema vrstama integracijskih sistemov, ki temeljijo na sporočilih: sporočilne (angl. messaging/obdelava sporočila po sporočilu) in tokovno orientirane (angl. streaming/obdelava več podatkov). Pokazali smo njihove različne arhitekture ter s tem, kakšne prednosti in slabosti ponujajo. Predstavili smo tudi njihove vodilne predstavnike in njihove metode dela. Za nadaljnjo oceno njihove praktičnosti, smo opravili časovno primerjavo med tremi različnimi predstavniki: ActiveMQ (predstavnik rešitev izmenjave sporočil), Apache Kafka (predstavnik rešitev pretakanja) in Apache Pulsar (predstavnik obeh rešitev). Rezultati našega vrednotenja kažejo, da čeprav je čas pomemben dejavnik pri porazdeljenem računalništvu, ni vedno najpomembnejši. Na tej podlagi smo zaključili, v katerih primerih bi bili naši predstavniki glede na svoje različne metodologije najbolj primerni.
Ključne besede: sporočanje, pretakanje, primerjava, integracijski sistemi, ActiveMQ, Apache Kafka, Apache Pulsar, študija primera
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 411; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

9.
Standardi kodiranja v praksi : diplomsko delo
Marko Zmazek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, kaj so standardi kodiranja in zakaj so pomemben del razvoja programske opreme. Pri tem smo v prvem delu opisali konkretne primere standardov kodiranja, ki jih uporabljajo večja podjetja. Zatem smo te standarde podprli še s teorijo o najbolj pogostih vzorcih, ki se pojavljajo pri standardih kodiranja. Nato smo poiskali in primerjali nekatera orodja, ki se uporabljajo za preverjanje, ali razvijalci upoštevajo predpisane standarde. Glavni del diplomske naloge je anketa, s katero smo ugotovili, kako dobro razvijalci poznajo standarde kodiranja in katera orodja uporabljajo za preverjanje uporabe standardov kodiranja.
Ključne besede: standard kodiranja, SonarQube, čista koda, preoblikovanje kode
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
Orodje za pomoč pri izbiri agilne metode za podan projekt : diplomsko delo
Ana Plečko, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali najaktualnejše agilne metode in prakse, ki jih zaznavajo letne ankete. Vsaka metoda in praksa je podrobno opisana in predstavljena. Lastnosti vsake izmed metod smo združili v generalizirani tabeli. Po predstavitvi metod smo sestavili skupno tabelo s trditvami, ki opisujejo metode in jih ovrednotili. Odločitveni model je sestavljen iz vprašalnika. Vsak odgovor je ovrednoten z ustrezno utežjo za posamezno metodo. Vrednost točk posamezne metode se tako za vsako vprašanje preračunava. Metoda, ki ima največ točk najbolj ustreza podanemu projektu. Odločitveni model smo implementirali v spletno informacijsko rešitev, izdelano s pomočjo knjižnice React.js. Cilj diplomske naloge je izdelati spletno informacijsko rešitev, ki je uporabniku v pomoč pri izbiri agilne metode za podan projekt.
Ključne besede: agilne metode, agilne prakse, odločitveni model, informacijska rešitev, React.js
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 271; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici