| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba pikratne metode za določitev vsebnosti cianida v koščicah češenj, ringlojev in sliv : magistrsko delo
Luka Grgurič, 2023, magistrsko delo

Opis: Cianogeni glikozidi so prisotni v vsaj 2.500 taksonomskih skupinah različnih rastlinskih družin, ki vključujejo številne gospodarsko pomembne sadne vrste. Koncentrirajo se v semenih plodov in lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ker se pri hidrolizi sprošča cianid. V naši raziskavi smo s pikratno metodo določili vsebnost skupnega cianida v koščicah češenj (Prunus avium L.), sliv (Prunus domestica L.) in ringlojev (Prunus domestica subsp. italica (Borkh.) Gams). Najnižjo vsebnost (19,6 µg/g) smo izmerili v koščicah akcesije češnje R x L 98 in najvišjo (310 µg/g) v akcesiji ringloja 6319. Znatne razlike v vsebnosti cianida smo zabeležili tudi znotraj sadnih vrst s koeficienti variacije 56,9 % pri češnjah, 54,4 % pri slivah in 30,5 % pri ringlojih. Primerjava srednjih vrednosti sadnih vrst je pokazala, da je vsebnost cianida v koščicah ringlojev statistično značilno višja kot v koščicah sliv in češenj.
Ključne besede: cianid, koščice, češnje, ringloji, slive, pikratna metoda
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 695; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnika
Luka Grgurič, 2019, diplomsko delo

Opis: Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1442; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici