1. Pariteta kupne moči v izbranih državah z rastočo avtomobilsko proizvodnjoLuka Žerjav, 2024, magistrsko delo Opis: Avtomobilska industrija v globalnem gospodarstvu predstavlja eno izmed najpomembnejših industrij, saj združuje številne industrije, ki tvorijo globalno mrežo številnih podjetij, ki jih pod skupno streho združujejo OEM. Spremembe so trenutno znotraj avtomobilske industrije edina stalnica. S tem mislimo tako na globalizacijski proces, ki je avtomobilsko industrijo zaznamoval pred desetletji, kakor tudi na trende elektrifikacije, vključevanja umetne inteligence v proizvodni proces in končni produkt - avtomobil, spremembah potrošniških navad posameznikov in strukturne spremembe na trgu avtomobilov. V zadnjem obdobju lahko opazujemo počasen trend stagniranja uveljavljenih držav, ki krojijo usodo avtomobilske industrije že več desetletij. Prav zaradi teh sprememb v ospredje prihajajo nove države, ki so predstavljala gonilno silo v času globalizacijskega procesa. V mednarodni trgovini so se tako vzpostavile nove povezave, ki so na prvi pogled morda neznačilne in so bile pred desetletji težko predstavljive. Prav zaradi številnih povezav v mednarodni trgovini in vzpona na avtomobilskem trgu nas je v našem magistrskem delu zanimalo, ali pariteta kupne moči za Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Korejo in Turčijo velja. Testiranje paritete kupne moči je v zadnjem obdobju med številnimi avtorji zelo priljubljeno. Proces preverjanja paritete kupne moči smo razdelili na dva dela, sprva prikaz linijskega grafikona logaritma realnega deviznega tečaja posamezne izbrane države, v drugi fazi pa smo se poslužili bolj formalnih oblik testiranja paritete kupne moči. Odločili smo, da pariteto kupne moči za izbrane države preverimo s testi stacionarnosti in kointegracije. V primeru testiranja stacionarnosti smo se odločili, da uporabimo razširjeni Dickey Fullerjev (ADF) Test in Kwiatkowski, Phillip, Schmidt in Shinov (KPSS) test. V primeru testiranja kointegracije pa smo se odločili za uporabo Engle Grangerjevega testa. Za bazni valuti smo izbrali USD in EUR. Analiza temelji na mesečnih podatkih med januarjem 2000 in decembrom 2022. Rezultati testiranj so pokazali, da pariteto kupne moči v primeru izbire USD kot referenčne valute delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Kitajske, Indije in Turčije, v primeru izbire EUR kot referenčne valute pa lahko pariteto kupne moči delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Indije in Turčije.
Ključne besede: avtomobilska industrija, globalni trendi v avtomobilski industriji, države v razvoju, pariteta kupne moči, stacionarnost, testi enotskega korena, kointegracija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (3,29 MB) |
2. Mednarodno gospodarsko okolje in avtomobilska industrijaLuka Žerjav, 2021, diplomsko delo Opis: Avtomobilska industrija predstavlja eno izmed ključnih gonilnih sil gospodarskega napredka in razvoja. Prav zaradi tega jo pojmujemo kot eno najpomembnejših industrij na svetu. Za izdelavo motornega vozila je potrebno preko 20.000 različnih komponent, ogromno znanja, ob tem pa so potrebne enormne investicije v raziskave in razvoj. Seveda pa je za uspešno delovanje avtomobilske panoge potrebno odlično sodelovanje med proizvajalci motornih vozil in njihovimi dobavitelji. V zadnjem času pa je znotraj avtomobilske industrije prihajalo in še vedno prihaja do določenih sprememb. S tem mislimo na proces razvoja globalizacije, ki je dodobra spremenil avtomobilsko industrijo, vzpon trajne mobilnosti, ki jo vodi elektrifikacija vozil, vsesplošna digitalizacija in poskusi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Na panogo pa je v zadnjem obdobju močno vplivala pandemija covid-19. Vpliv pandemije se je v že tako ohlajeni avtomobilski industriji poznal tako v proizvodnji motornih vozil, kakor tudi v njihovi prodaji. Pandemija pa ni vplivala le na največje proizvajalce motornih vozil, ampak tudi na mnoge manjše dobavitelje, ki prihajajo tudi iz Slovenije.
Ključne besede: avtomobilska industrija, globalizacija, elektrifikacija, digitalizacija, VAR d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 1250; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,37 MB) |
3. USPEŠNOST PREVZEMA ISTRABENZALuka Žerjav, 2010, diplomsko delo Opis: Prevzemi so danes nekaj vsakodnevnega, se pa razlikuje njihova uspešnost. Na uspešnost prevzemov vplivajo različni dejavniki, ki so predstavljeni v tej nalogi. Ker pa prevzem poteka po več fazah (predprevzemni, prevzemni in poprevzemni) se tudi dejavniki uspešnosti prevzema razlikujejo glede na to, v kateri fazi sodelujejo. V predprevzemni fazi sodijo med najpomembnejše: oblikovanje prevzemnega tima, analiza okolja, določitev strategije in vizije, določitev ciljev in motivov za prevzem, iskanje potencialne tarče, proučevanje in izbira ciljnega podjetja, izvedba skrbnega pregleda ciljnega podjetja, njegovega vrednotenja in načrtovanja sinergij, načrt financiranja, določitev prevzemne cene in uporaba preventivnih obrambnih mehanizmov. Najpomembnejši dejavniki uspešnosti prevzema v prevzemni fazi so: pogajanja med kupci in lastniki, ali gre za sovražni ali za prijateljski prevzem in uporaba kurativnih obrambnih mehanizmov. V za uspeh odločilni poprevzemni fazi pa so najpomembnejši sledeči dejavniki: integracija poslovnih funkcij, blagovnih znamk ter izdlekov in storitev, določanje kulture podjetja in izkoriščanja priložnosti za rast.
V praktičnem delu naloge pa sta predstavljeni prevzemna in prevzeta družba ter sam potek prevzema od razmer na trgu, prevzemne namere, objave prevzemne ponudbe in do njenega izida. Seveda pa je opisano tudi dogajanje v poprevzemni fazi. Prav v tej fazi pa tudi vidimo, da je ta zadnji del prevzema res najtežji, saj se pokažejo mnoge težave prevzete družbe, ki so se prenesle tudi na prevzemno družbo.
Ključne besede: prevzem, uspešnost prevzema, predprevzemna faza, prevzemna faza, poprevzemna faza, dejavniki uspešnosti prevzema, prevzemna ponudba, Istrabenz, Petrol
Objavljeno v DKUM: 27.08.2010; Ogledov: 2388; Prenosov: 209
Celotno besedilo (765,79 KB) |
