Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo nas seznani z aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Ara predstavlja institut utrditve pogodbenih obveznosti, realni kontrakt in delno izpolnitev obveznosti. Gre za določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroči drugi v znamenje sklenitve pogodbe. Med strankami mora biti jasno in nedvoumno dogovorjena, v nasprotnem primeru je namreč dan avans, in ne ara. Ara ni samostojen pravni posel – ena njenih glavnih značilnosti je njena akcesorna narava, kar pomeni, da je veljavnost are odvisna od veljavnosti temeljne (glavne) pogodbe. Če je ara dogovorjena, pa še ne pomeni, da lahko stranka kar odstopi od pogodbe, tako da pusti aro pri drugi stranki oziroma da vrne dvojno aro. To je možno zgolj v primeru, ko je bila ara dogovorjena kot odstopnina, to je, ko je bila pravica odstopiti od pogodbe za ceno izgubljene are s pogodbo izrecno dogovorjena. Od are (oziroma are kot odstopnine) pa je ločen pojem odstopnine (skesnine). Pri odstopnini se namreč pogodbeni stranki dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če hkrati z izjavo o odstopu dogovorjeno prepusti nasprotni stranki. Aro je možno veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo. Zakon tega vprašanja ne ureja, je pa stališče sodne prakse jasno. Če stranka iz predpogodbe, ki je zavezana k sklenitvi glavne pogodbe, sklenitev pogodbe odkloni, je drugi stranki zagotovljeno pravno varstvo, saj lahko s tožbenim zahtevkom zahteva sklenitev glavne pogodbe ali se posluži sankcij na podlagi dogovorjene are. Pomembnost dogovora o ari se še posebej kaže pri neizpolnitvi pogodbe, za katero je odgovorna ena izmed strank. V diplomskem delu so na podlagi sodnih odločitev prikazane in pojasnjene sankcije in katera stranka ima možnost izbire. Na kratko je tudi razloženo, kaj se zgodi v primeru delne izpolnitve obveznosti, za katero je bila dogovorjena ara. Poseben problem pa lahko predstavlja prevelika ara, ki jo lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke zmanjša. V takih primerih sodišče presoja primernost višine dogovorjene are na podlagi okoliščin konkretnega primera, čeprav upošteva sodno prakso, ki narekuje, da ara naj ne bi bila višja od približno 10 % vrednosti predmeta oziroma zneska v glavni pogodbi.
Ključne besede: ara, avans, akcesorna narava, odstopnina, predpogodba, neizpolnitev pogodbe, sankcije, prevelika ara
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1637; Prenosov: 253
Celotno besedilo (855,32 KB)