| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava gradnje predorov v Sloveniji in tujini s poudarkom na gradnji Baznega predora Gotthard
Lucia Boršić, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga temelji na primerjavi gradnje predorov v Sloveniji in predorov v tujini, s poudarkom na primerjavi gradnje Baznega predora Gotthard, ki predstavlja najdaljši in najgloblji predor na svetu, z gradnjo večjih predorov zgrajenih na območju Slovenije. Naloga prikazuje cilje posameznih projektov, idejne zasnove, probleme in izzive s katerimi so se srečevali inženirji in delavci pri sami gradnji, geološko raznolikost in zgodovino izgradnje predorov. Uporaba sodobnih tehnologij pri gradnjah predorskih cevi lahko bistveno prispeva k povečanju hitrosti gradnje in omogoča obvladovanje stroškov ter zagotavlja višji nivo zanesljivosti in varnosti pri gradnjah, ki je pri klasičnih ročnih izkopih s številnimi manj usposobljenimi delavci skoraj ni bilo mogoče zagotoviti. Glavni problemi se načeloma pojavljajo v prelomih hribinskih mas, prehodih med geološkimi formacijami in na območjih, kjer je prisotna večja količina talne vode, nevarnih plinov (metan) ter tudi na območjih z majhnimi nadkritji, kjer se pogosto graditelji odločajo za gradnjo pokritih vkopov in drugih zahtevnejših tehničnih rešitev (Koroški pokrov, cevni ščiti itd.). Večje razlike se pojavijo v kolikor primerjamo gradnjo predorov pod morjem ( Eurotunnel, Seikan, Marmaray,…) z gradnjo v hribinah (Bazni predor Lötschberg, Delaware Aqueduct, Bohinjski železniški predor, Karavanški,...).
Ključne besede: gradbeništvo, predori, Karavanški predori, Bohinjski predor, Gotthard Bazni predor
Objavljeno: 25.08.2017; Ogledov: 989; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
Postopki načrtovanja mikro tunelov
Lucia Boršić, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti nekaj praktičnih podrobnosti in bistvenih faz, ki jim mora slediti vsak uspešno izveden projekt mikrotuneliranja. Tehnologija gradnje brez izkopa vključuje različne tehnike za izgradnjo novih cevovodnih omrežij, prav tako pa tudi sanacije obstoječih cevovodov pod prometno infrastrukturo, kot so ceste in železnice. Tehnologije gradenj brez izkopov omogočajo manjši poseg v prostor, omogočajo tudi promet v času gradnje, v nekaterih primerih so tudi cenejše v primerjavi s klasičnimi metodami izkopa. V teoretičnem delu magistrske naloge smo na kratko opisali mikrotuneliranje, podali analitične podlage za izračune ter povzeli parametre, ki vplivajo na mikro tunele. Podali smo smernice za načrtovanje in izvedbo cevnega narivanja. V praktičnem delu smo izračunali primer, ki vključuje izračun stabilnosti čela mikro tunela, silo na vrtalno glavo, stabilnost mikro tunela, deformacije tal, posedek tal, trenje na obodu cevi in obremenitve na cevnih spojih. Na koncu smo naredili primerjavo med različnimi parametri.
Ključne besede: mikrotuneliranje, sile trenja, napetosti pri narivanju, podmazovanje, načrtovanje
Objavljeno: 29.06.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici