| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 77 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
71.
Ekonomska geografija : študijska gradiva v štud. l. 2005/06
Lučka Lorber, 2006

Ključne besede: geografija, ekonomska geografija, študijsko gradivo
Objavljeno v DKUM: 21.09.2009; Ogledov: 5055; Prenosov: 0

72.
Vpliv širitve Evropske unije na razvoj cestnega tovornega prometa v Sloveniji
Kristina Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet je dejavnost, katere poglavitna značilnost je mobilnost. Ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se potreba po prometu veča, saj ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost gospodarskim dejavnostim. Eden od učinkov prometa je prekomejna širitev gospodarskih tokov, saj povezuje proizvajalce in porabnike. To je razvidno tudi na primeru Slovenije po 1. 5. 2004, ko je postala polnopravna članica Evropske unije. S tem je vstopila na skupen evropski gospodarski trg ter se vključila v proces evropske integracije, ki je zahtevala prilagoditev tudi na področju prometa. Ukinitev carinskih uvozno-izvoznih in mejnih formalnosti je povzročila lažji in hitrejši pretok blaga znotraj Unije ter vplivala na prometne tokove, saj se je obremenjenost cestnega omrežja predvsem zaradi tranzitnega prometa v zadnjih letih močno povečala. Spremembe občuti tudi Luka Koper kot vstopna točka za tovor, namenjen v nekatere države srednje in vzhodne Evrope. Povečanje količine luškega pretovora se odraža tudi v cestnem tovornem prometu, saj ugodna strateška lega ob stiku V. in X. panevropskega koridorja omogoča enostaven dostop do večjih srednjeevropskih središč. Promet in mobilnost vplivata na stopnjo produkcije, zaposlenosti in prihodka državnega gospodarstva, saj vplivata na vsak sektor in na višino BDP.
Ključne besede: cestni tovorni promet, obremenitev prometnic, tranzit, Luka Koper, gospodarski razvoj
Objavljeno v DKUM: 29.08.2009; Ogledov: 2427; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (9,82 MB)

73.
Čezmejno sodelovanje v prostoru med Mariborom in Gradcem
Lenka Rojs, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, kjer sta najpomembnejša procesa v gospodarskem prostoru globalizacija in integracija, obmejna območja predstavljajo pomemben faktor, kajti njihove izkušnje čezmejnega sodelovanja prispevajo h krepitvi medsebojnega zaupanja, ki je v sodobni ekonomski teoriji nujno potrebno za uspešno ekonomsko aktivnost. Obmejna območja v procesu evropske integracije igrajo že tradicionalno vplivno vlogo, saj se morajo tukaj integracijski procesi odvijati najbolj intenzivno. Raziskovalno območje diplomskega dela obsega štiri NUTS 3 regije v prostoru Maribor – Gradec, ki predstavljajo del slovensko-avstrijskega obmejnega območja. Na slovenski strani je to območje statistične regije Podravje (tudi regija SI012 po Nuts klasifikaciji), ki se je v zadnjih dveh desetletjih srečevala s strukturnimi problemi v gospodarstvu in še danes dosega le 74 % BDP po PKM povprečja EU-27 in visoko stopnjo brezposelnosti. Na avstrijski strani pa raziskovalno območje zajema regije Gradec (AT221), Vzhodna Štajerska (AT224) ter Zahodna in južna Štajerska (AT225), ki se zaradi svojega hitrega razvoja, potencialov, visokotehnološke usmerjenosti ter seveda tudi zaradi neposredne bližine in delne skupne zgodovine ponujajo kot najprimernejši tuji partner za sodelovanje s Podravjem. Na čezmejne tokove med državama oz. regijami so vplivale številne družbeno gospodarske spremembe. Obravnavano območje se je do razpada Avstro-Ogrske razvijalo kot enoten prostor v okviru zgodovinske Kneževine Štajerske, in nato ločeno v okviru dveh povsem različnih politično-gospodarskih sistemov, kapitalističnega na avstrijskem Štajerskem in socialističnega v Podravju. Čeprav je Slovenija že prej sodelovala s partnerji iz Zahodne in Srednje Evrope, je po osamosvojitvi in z izgubo jugoslovanskega trga to sodelovanje še okrepila. Tako dobro sodelovanje z Avstrijo še danes potrjujejo pomembni gospodarski kazalci, kot npr. da je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji in četrta največja izvoznica za Slovenijo. Pomemben prelom čezmejnega sodelovanja predstavljata pridružitev Slovenije Evropski uniji leta 2004 in vstop v schengensko območje konec leta 2007, saj mu s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi, dodata še večji zagon. Kljub integraciji med evropskimi regijami ostajajo ekonomske in socialne razlike. V Evropski uniji ukrepe za zmanjšanje teh regionalnih razlik izvaja kohezijska politika, ki deluje po sistemu finančne solidarnosti preko različnih finančnih instrumentov. Te pomoči je Slovenija deležna že od leta 1993, najprej v okviru predpristopne pomoči programa Phare, po letu 2004 pa iz evropskih pobud Skupnosti Interreg. Problem predstavlja le usklajevanje čezmejnih projektov sodelovanja z Avstrijo na regionalni ravni, ki pri nas še ni institucionalizirana, zato se določene oblike sodelovanja zaenkrat izvajajo preko različnih organizacij (razvojnih agencij, svetovalnic, gospodarskih zbornic, izobraževalnih ustanov, tehnoloških parkov …), katerih vloga je opisana v sedmem poglavju. Možnosti za intenziviranje sodelovanja so še velike, predvsem na gospodarskem področju. V večji meri bo potrebno izkoristiti prednostno lego ob panevropskih prometnih koridorjih V in X ter gospodarstvo graditi na prenosu znanja in tehnologij, kot narekuje Lizbonska strategija. Zadnje poglavje predstavlja študijo primera dveh dinamičnih con gospodarjenja – Cargo Center Graz (logistični center) in Poslovno-proizvodna cona Tezno, ki sami uspešno poslujeta, vendar druga na drugo gledata kot na konkurenco in ne kot na partnerja, s katerim bi z intenzivnejšim čezmejnim sodelovanjem pripomogla k posledično hitrejšemu regionalnemu razvoju.
Ključne besede: čezmejno sodelovanje, gospodarski kazalci, socialno-gospodarsko povezovanje, obmejna območja, regionalni razvoj, prometno-logistična središča
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 2654; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (7,36 MB)

74.
Regionalna povezanost Spodnjega Podravja s Hrvaško po vzpostavitvi schengenskega območja
Klavdija Murko, 2009, diplomsko delo

Opis: Svobodno prehajanje meja je eden najpomembnejših dosežkov Evropske unije. Uveljavilo se je leta 1995 na podlagi Schengenskega sporazuma in Schengenske konvencije. Schengensko območje je trenutno razširjeno na petindvajset držav članic, vključno s Slovenijo, ki je v območje prostega prehajanja oseb vstopila decembra 2007. Z vstopom Slovenije v schengensko območje je bila odpravljena mejna kontrola na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, slovensko-hrvaška meja pa je postala zunanja meja Evropske unije. S tem je Slovenija prevzela pomembno in odgovorno vlogo varovanja zunanje meje Evropske unije za celotno schengensko območje. Območje Spodnjega Podravja meji na zunanjo mejo in sodi med slabše razvita območja v Sloveniji. Čezmejno sodelovanje Spodnjega Podravja s hrvaškimi regijami se je po vzpostavitvi državne meje leta 1991 zmanjšalo, z vstopom Slovenije v schengensko območje pa so se pričela odpirati nova vprašanja o vplivu "zaprte" schengenske meje na razvoj obmejnega območja. Ključnega pomena za nadaljnji razvoj regije je, da izkoristi ugoden geografsko-prometni položaj, ki se bo v prihodnje okrepil z izgradnjo Pyhrnske avtoceste in hitre ceste Slovenska Bistrica – Ptuj – Ormož, ter v največji meri izkoristi sredstva Evropske regionalne politike, ki se ji kot obmejnemu območju ponujajo. Vidnejši učinki schengenske meje na razvoj Spodnjega Podravja pa se bodo pokazali šele v prihodnosti.
Ključne besede: Evropska unija, schengenski pravni red, mejni prehodi, Spodnje Podravje, Varaždinska županija.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 2147; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

75.
Geografski vidiki izgradnje dolenjske avtoceste
Martina Gošte, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobno avtocestno omrežje je pogoj za uspešno gospodarsko razvitost določene regije oz. države. Slovenija je začela graditi avtocestno omrežje v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2009 pa naj bi bil dokončan slovenski avtocestni križ, ki poteka v dveh smereh (v smeri severozahod – jugovzhod oz. v smeri X. panevropskega koridorja ter v smeri severovzhod - jugozahod oz. v smeri V. panevropskega prometnega koridorja) in povezuje zahodno oz. osrednjo Evropo z Balkanom ter Jadransko morje z vzhodno Evropo. Za Slovenijo sta ključnega pomena V. in X. panevropski koridor, ki omogočata povezanost Slovenije z ostalimi evropskimi državami ter vstop na skupen evropski trg. Cestni promet danes močno vpliva na okolje, saj prihaja zaradi njega do krčenja gozdov, uničevanja kmetijskih površin, onesnaževanja zraka, tal in vode. Z namenom zmanjšati negativne učinke prometa postaja vedno bolj aktualen trajnostni promet, ki postavlja v ospredje železniški in vodni promet, krepitev javnih prevozov, vzpostavitev mreže kolesarskih poti itd. Že pri načrtovanju tras novih cest je potrebno izdelati poročilo o vplivih na okolje ter negativne vplive zmanjšati na najmanjšo možno mero. Dolenjski avtocestni odsek poteka od Ljubljane (razcep Malence) do mejnega prehoda Obrežje in predstavlja del slovenskega avtocestnega odseka, ki poteka od Karavank do meje s Hrvaško. Ta smer predstavlja del X. panevropskega koridorja. Dokončanje dolenjske avtoceste (predvidoma leta 2009) bo omogočilo ustrezne regionalne povezave znotraj Slovenije ter povezave s sosednjimi državami, ključnega pomena pa bo za jugovzhodno Slovenijo, ki bo z dobrimi prometnimi povezavami pridobila na pomenu. Ob slovenskem avtocestnem križu prihaja do koncentracije prebivalstva in različnih gospodarskih dejavnosti, na območjih v širšem zaledju mest ter na obrobju pa je mogoče opaziti pojav razpršene poselitve oz. celo praznjenje nekaterih predelov. Zaradi tega se je pojavila potreba po novih razvojnih smereh, ki bi tudi tem območjem omogočila boljšo prometno povezanost, s tem pa tudi boljši razvoj celotne regije. Za jugovzhodno Slovenijo je ključnega pomena tretja razvojna os, ki naj bi potekala od Dravograda do Metlike in povezala večja središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem (npr. Gradec, Celje, Novo mesto, Reka, Karlovec). Novo mesto, ki predstavlja center jugovzhodne Slovenije, bo z izgradnjo nove avtoceste pridobilo kvalitetnejšo prometno povezavo proti severu in jugu, znašlo pa se bo tudi na presečišču dveh slovenskih razvojnih osi, kar bo celotnemu območju prineslo dodatne prednosti.
Ključne besede: avtocesta, avtocestni križ, panevropski koridorji, dolenjski avtocestni odsek, nove razvojne osi, jugovzhodna Slovenija, tretja razvojna os
Objavljeno v DKUM: 29.05.2009; Ogledov: 3597; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

76.
Primerjava socialno-ekonomskih sprememb v občinah Braslovče in Polzela po letu 1991
Tamara Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem primerjala socialno-ekonomske spremembe v občinah Braslovče in Polzela po letu 1991. Občini sta v letu 2008 praznovali deseto obletnico obstoja. Ležita v Spodnji Savinjski dolini ob reki Savinji. Naravnogeografsko ju zaznamuje razgiban relief in zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije. Demografsko sta občini precej podobni. Število prebivalcev se v obeh občinah povečuje, povečuje se tudi število dnevnih migrantov in število zaposlenih v uslužnostnih dejavnostih. Značilno je staranje prebivalstva. V času obstoja sta občini doživeli številne spremembe na področju gospodarstva, na katere so vplivali svetovni gospodarski trendi, kot sta procesa terciarizacije in deindustrialzacije. Pomen kmetijstva se v občinah zmanjšuje, z njim se ukvarja vedno manj delovno aktivnega prebivalstva. Največji vpliv na razvoj občine Polzela imata Tovarna nogavic in Garant, ki zaposlujeta največ lokalnega prebivalstva. Kljub velikemu vplivu proizvodnih dejavnosti, pa se v občinah povečuje pomen storitev. V občinah delujeta dve osnovni šoli s podružnicami. Poskrbljeno je tudi za zdravstveno in socialno varstvo. Braslovče in Polzela imata velik turistični potencial, vendar le-ta ostaja v veliki meri neizkoriščen. V obeh občinah se povečuje število podjetij, prihodek na podjetje in bruto investicije. S SWOT analizo sem ugotovila, da ima občina Polzela več možnosti za razvoj v prioritetno razvojno področje.
Ključne besede: Polzela, Braslovče, terciarizacija, kmetijstvo, proizvodne dejavnosti, uslužnostne dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2009; Ogledov: 2278; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (10,56 MB)

77.
Geoprometni položaj in prometna dostopnost Ptuja
Vesna Vilčnik, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: geografija, geoprometni položaj, Ptuj, dostopnost, cestno omrežje, železnice, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 01.02.2009; Ogledov: 4120; Prenosov: 502
.pdf Celotno besedilo (21,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici