| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
61.
GOSPODARSKA KONKURENČNOST SAVINJSKE REGIJE
Helena Povh, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so primerjane socialno-ekonomske spremembe v regiji po letu 1991 in njihov vpliv na konkurenčnost gospodarstva. Savinjska regija ima prehodno lego v Sloveniji in v Evropi. Naravnogeografsko jo zaznamuje krajinska pestrost in s tem velik turistični potencial. Gostota poselitve je nadpovprečna, demografska struktura je ugodna. Regijsko gospodarstvo so zaznamovale številne spremembe, kot posledica svetovnih gospodarskih trendov s prehodom v postindustrijsko družbo. Osamosvojitev Slovenije, tranzicija in prehod na tržno gospodarstvo so v začetku devetdesetih let v regiji povzročili hudo gospodarsko krizo. Industrija, kot nosilec gospodarske rasti regije, je temeljila na zastareli opremi. Delovno intenzivne panoge je zajel proces deindustrializacije, ki je povzročil vsesplošno družbeno krizo. Začel se je proces prestrukturiranja, ki je narekoval strukturne spremembe v gospodarstvu. Kmetijstvo je izgubljalo v ekonomskem pomenu regije, z integracijo znanosti in tehnologije se je zmanjšalo število zaposlenih v industrijskih dejavnostih. Sočasno s prestrukturiranjem sta potekala tudi procesa terciarizacije in kvartarizacije gospodarstva, začel se je povečevati pomen storitev. Kot posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu je nastopila tudi preobrazba pokrajine. Nova družbena, politična in gospodarska prelomnica je nastopila z vstopom na skupni evropski trg. Z obdobjem globalizacije in tržno naravnane ekonomije, se poglabljajo razvojne razlike med regijami. Konkurenčno gospodarstvo temelji na novi industriji, ki zaposluje visoko izobraženo in inovativno usmerjeno delovno silo. Čeprav v dejavnostni strukturi prevladujejo storitve, je za regijsko gospodarstvo značilen nadpovprečen delež industrije. Steber regijskega gospodarstva ostajajo velike industrijske družbe, usmerjene v predelovalno dejavnost in gradbeništvo. Industrijska tradicija bo še naprej pomembna in perspektivna usmeritev, seveda ob potrebnem prestrukturiranju. Izobrazba zaposlenih in vlaganje v raziskovalno—razvojno dejavnost sta nizki, povezava med gospodarskimi objekti in regionalnimi institucijami znanja pa je premalo izkoriščena. Ena glavnih prednosti regije je strateško pomembna prometna lega, ki lahko ob vzpodbujanju podjetništva in izgradnji ustrezne infrastrukture izkoristi svoj človeški potencial in industrijsko tradicijo ter postane konkurenčna v Sloveniji in na globalnem trgu.
Ključne besede: deindustrializacija, delovno intenzivne panoge, tržna ekonomija, nova industrija, postindustrijska družba, terciarizacija, skupni evropski trg, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 17.02.2011; Ogledov: 2595; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

62.
Gospodarske in socialne spremembe v Pomurju ter v županijah Vas in Zala
Tibor Tomšič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pomurska statistična regija in sosednji županiji Vas in Zala so tekom dvajsetega stoletja doživeli številne korenite spremembe — od delitve nekoč enotnega območja po prvi svetovni vojni, represivnih totalitarnih režimov po drugi svetovni vojni, procesa tranzicije po padcu železne zavese in kot rezultat vseh pozitivnih sprememb v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vključitev v Evropsko unijo. Ena izmed pozitivnih posledic padca železne zavese je bil tudi razmah čezmejnega sodelovanja tako na lokalni kot regionalni in državni ravni. Pri tem igrata pomembno vlogo tudi obe narodnostni manjšini — slovenska na Madžarskem in madžarska v Sloveniji. Dodaten zagon čezmejnemu sodelovanju, predvsem na regijskem nivoju, je dala regionalna politika EU s programom INTERREG, cilj katerega je povečati ekonomsko in socialno kohezijo s spodbujanjem čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja ter tako doseči uravnotežen razvoj na območju celotne Evropske skupnosti. Rezultat procesov, ki so se sočasno odvijali na obeh straneh meje, je podoben demografski in socialni razvoj regij. Gospodarski razvoj delov območja je najbolj zaznamovala tranzicija, ki se je zaradi različnega političnega pristopa nekoliko razlikovala na obeh straneh meje. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti med procesom tranzicije in še posebej zaradi negativnih vplivov globalne gospodarske krize konec prvega desetletja 21. stoletja je gospodarstvo območja oslabelo, kar je imelo močan vpliv tudi na socialni razvoj. Obravnavano območje je tako postavljeno pred nove izzive, med katerimi je tudi nadaljnja krepitev čezmejnega sodelovanja.
Ključne besede: tranzicija, čezmejno sodelovanje, evropski integracijski proces, obmejnost
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 1937; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

63.
PROMETNA INFRASTRUKTURA IN DOSTOPNOST OBČINE SLOVENJ GRADEC
Nina Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: Vloga prometa, ki je pomemben element okolja in kot terciarna dejavnost pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju ter hkrati deluje kot povezovalec prostora, danes vse bolj narašča. Vse več ljudi potuje, vse več blaga je potrebno prepeljati na druge lokacije in skladno s tem so se pojavile zahteve po boljši in učinkovitejši infrastrukturi, ki omogoča varen ter kvaliteten prevoz ljudi in blaga. Ozemlje Slovenije je pomembno prometno vlogo zaradi svoje geografske lege imelo že v zgodovini. Tudi danes, ko prednostno nalogo EU na področju skupne transportne politike predstavljajo PAN evropski koridorji, dejstvo, da preko ozemlja Slovenije potekata V. in X. koridor, potrjuje, da Slovenija še vedno predstavlja pomembno transportno in tranzitno območje. Občina Slovenj Gradec. Je ena tistih regij, ki je omenjena koridorja ne sekata in zaradi oddaljenosti od obeh koridorjev predstavlja neizkoriščeno sekundarno središče v tem delu države. Slovenj Gradec kot sedež edine Koroške mestne občine ter pravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in Koroške nasploh, mora biti ravno zaradi te pomembnosti in koncentracije storitev prometno povezan z ostalimi občinami Koroške, kot tudi z ostalo Slovenijo in tujino. Tukaj so skoncentrirane dejavnosti in funkcije, na katere gravitira širše območje celotne regije. Vendar prometna infrastruktura ne sledi potrebam gospodarskega razvoja. Gradbeno-tehnično stanje prometnega omrežja je neustrezno. Kljub izboljšavam cestne infrastrukture v zadnjih letih, so cestne povezave slabe in nepretočne, kar zavirajoče vpliva na gospodarske dejavnosti in prometno dostopnost. Ključnega pomena za občino Slovenj Gradec je izgradnja Tretje razvojne osi, katere cilj je povečati dostopnost in integracijo prostora zunaj obstoječih panevropskih koridorjev. Pomembna so tudi vlaganja v prometno infrastrukturo, saj obstoječe cestno omrežje v občini ne nudi želenih in potrebnih potovalnih hitrosti, hkrati je ob naraščajoči količini prometa vprašljiva tudi kapaciteta cest.
Ključne besede: promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost, Tretja razvoja os, Slovenj Gradec
Objavljeno v DKUM: 10.11.2010; Ogledov: 3262; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)

64.
POMEN LOGISTIČNIH CENTROV ZA REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE
Mateja Žökš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vlogo in pomen logističnih centrov za regionalni razvoj Slovenije ter analizirati značilnosti regionalnega prometa v pomurski regiji za potrebe vzpostavitve logističnega centra Panonija v Lipovcih. Na podlagi tega smo želeli raziskati in predstaviti naravno-geografske prostorske danosti območja ter družbeno-geografske prednosti lokacije za izgradnjo logističnega centra v Lipovcih. V Sloveniji obstajajo trije internacionalni logistični centri, ki so izrednega pomena za njen gospodarski razvoj. Logistični centri regionalnega pomena so še v načrtovanju, saj je za izgradnjo le-teh potrebna dobro razvita prometna infrastruktura. V Sloveniji je prometna infrastruktura slabše razvita, predvsem na področju železniške infrastrukture, kjer je potrebna vzpostavitev take infrastrukture, ki mora hkrati omogočiti gospodarno notranjo povezavo na celotnem ozemlju Slovenije in omogočiti vključevanje v mednarodne prometne povezave. Zaradi izredno dobre geostrateške lege Slovenije na zunanji meji Evropske unije, kjer se križata V. in X. vseevropski koridor, ima Slovenija dobre pogoje za razvoj logističnih centrov ter posledično veliko možnosti, da postane pomembno prometno vozlišče v Evropi ter logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo. Predvidena lokacija logističnega centra Panonija v Pomurju ima ugodno geostrateško lego, saj leži v neposredni bližini V. vseevropskega koridorja, železniške proge in manjših letališč. Prav tako ima lokacija odlične naravnogeografske prostorske danosti in družbenogeografske prednosti, Luki Koper pa omogoča najboljšo lokacijo za povezovanje s trgi na Madžarskem in v Avstriji. Njegova izgradnja bi zelo vplivala na regionalni razvoj pomurske regije, saj bi kompleks logističnega centra omogočal zaposlitev večjega števila delovne sile in s tem zmanjšal veliko strukturno brezposelnost v Pomurju ter povečal nastanek novih podjetij in bruto domači produkt.
Ključne besede: logistični center, logistična platforma, regionalni razvoj, logistični center Panonija, pomurska regija, razvojni načrti, prometna dostopnost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 4437; Prenosov: 672
.pdf Celotno besedilo (8,65 MB)

65.
PRESTRUKTURIRANJE INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTI V SLOVENSKI BISTRICI
Milanka Dobnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prestrukturiranje industrijskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica so analizirane gospodarske spremembe občine po letu 1991. Delo obravnava razvoj bistriškega gospodarstva, prestrukturiranje industrijskih dejavnosti in vplive prestrukturiranja na demografsko podobo občine. Prav tako je namen naloge predstaviti proces tranzicije Slovenije, strukturne spremembe nastale po osamosvojitvi in preskok v gospodarskem napredku po vključitvi v skupni evropski prostor. Prehod v tržno gospodarstvo je razkril strukturna neskladja gospodarstva, ki se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Ta proces Slovenske Bistrice ni povsem obšel, a gospodarstvo občine vseskozi temelji na kovinsko predelovalni industriji, ki so jo podjetja uspela prilagajati zahtevnim razmeram na trgu. S prestrukturiranjem dejavnosti Slovenska Bistrica stopa v postindustrijsko obdobje. Povečuje se pomen storitev, a je mesto z okolico še vedno izrazito usmerjeno v industrijo, natančneje v predelavo kovinskih izdelkov. V Slovenski Bistrici, kljub splošnemu zatonu industrije, število delovnih mest v sekundarnem sektorju narašča. Vendar gre tukaj za spremenjeno obliko industrije, bolj fleksibilno in tehnološko intenzivnejšo, z velikimi vlaganji v raziskave in razvoj. Storitveni sektor se uveljavlja predvsem v številu poslovnih subjektov. Prevladujejo manjša zasebna podjetja, ki razvijajo nove dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Nove gospodarske razmere vplivajo na mobilnost prebivalstva, kar vpliva na povečanje števila dnevnih migrantov. Spremembe ekonomskih aktivnosti se v prostoru odražajo v spremenjeni prostorski in funkcijski zgradbi mesta. Za obrobje mesta je značilen trend gradnje nakupovalnih središč ter izgradnje industrijskih objektov v dobro opremljeni industrijsko obrtni coni.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, prestrukturiranje, deindustrializacija, Alureg, predelovalne dejavnosti, industrija, gospodarski razvoj.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 2366; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

66.
Vpliv prometa na okolje
Simon Hebar, 2010, diplomsko delo

Opis: Promet nam danes omogoča gospodarski razvoj, veliko svobodo gibanja in deluje kot povezovalec prostora. Z njegovim naraščanjem pa prometni sektor vedno bolj povezujemo z okoljskimi problemi. Prišli smo do točke, kjer je promet postal najpomembnejši vir škodljivih emisij ter tako prevladujoč dejavnik onesnaževanja okolja. Najpomembnejši oz. najbolj raznoliki so vplivi na kvaliteto zraka, saj promet z emisijami pomembno prispeva k onesnaževanju lokalnega ozračja in podnebnim spremembam. Hkrati pa je vpliv na kakovost zraka najbolj nepredvidljiv in ne moremo z gotovostjo napovedati nadaljnjega razvoja dogodkov. Prometni sektor je seveda odgovoren tudi za druge negativne učinke: narašča hrup, izguba biotske pestrosti, onesnaževanje voda, prsti… Ljudje močno občutimo tudi posledice vpliva prometa na socialne in gospodarske dejavnike. Zaradi tega se pojavljajo zahteve po trajnostnem razvoju prometa, ki bi omogočal nemoten nadaljnji razvoj ter bil hkrati prijazen do okolja, saj drugače lahko pričakujemo socialno — ekonomski ali okoljski zlom. Tukaj je najpomembnejše učinkovito izvajanje prometnih politik. Zato je nujno oblikovanje vizije nadaljnjega razvoja, kjer se je potrebno celostno lotiti celotnega prometa, zastaviti konkretne in realne cilje. Ta mora vključevati gospodarski, socialni in ekološki vidik razvoja. Strategija bi morala med drugim urediti preusmeritev tovornega prometa na železnice, večjo pozornost nameniti tranzitnemu tovornemu prometu, izboljšati javni potniški promet, varnost… Pri spodbujanju trajnostnega prometa je EU med vodilnimi na svetu. Zato je ustanovila sistem TERM, ki preko kazalcev spremlja negativne učinke prometa na okolje. Zaradi članstva Slovenije v EU, so bili tudi pri nas uvedeni okoljski kazalci, ki jih ureja ARSO. V sklopu vseh kazalcev je ravno promet tisto področje, kjer se podatki hitro osvežujejo in dopolnjujejo, kar nam na nek način tudi pokaže resnost problemov. Kazalci so namenjeni spremljanju stanja okolja, obveščanju širše javnosti ter kot pomoč prometni politiki. Kazalci nam prikazujejo stanje prometa v Sloveniji in EU, hkrati pa nas opozarjajo na ključne težave v prometu. Tako s pomočjo kazalcev opazimo, da je za vse večje negativne vplive prometa na okolje krivo hitro naraščanje prometa. Obseg potniškega prometa se povečuje predvsem zaradi hitre rasti števila osebnih avtomobilov. Tudi cestni tovorni promet hitro narašča in prevzema najpomembnejšo vlogo v prepeljanem tovoru v Sloveniji, kar se je še izrazito poslabšalo z vstopom Slovenije v EU. Kazalci nam tudi dokazujejo, da smo železniški promet zanemarili in je danes razvojno zaostal ter nekonkurenčen. V zadnjih petnajstih letih Slovenija večino svojih vlaganj v infrastrukturo namreč namenja za cestno omrežje. Ob tem trendu razvoja pa se povečuje tudi poraba končne energije v prometu, saj v zadnjem desetletju promet prevzema prvo mesto po porabi energije. S povečevanjem motorizacije nenehno naraščajo tudi emisije toplogrednih plinov ter ostalih onesnaževal iz prometa. Človek proizvaja čedalje več toplogrednih plinov, zlasti zaradi energetske rabe goriv. Zaradi tega zunanji stroški, kjer glavno vlogo igra cestni promet, predstavljajo veliko breme za državo. Osnovni povzročitelji zunanjih stroškov so nesreče, emisije, zastoji in hrup. Zaradi naraščanja prometa tudi narašča število vseh prometnih nesreč, kar je posledica vse večjega vpliva osebne avtomobilske mobilnosti in opuščanja bolj varnega javnega potniškega prometa, število smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu pa počasi upada. Slovenija se tako vse bolj odmika od trajnostno naravnanega prometnega sistema, kar pa je sodeč po strateških dokumentih ena ključnih točk.
Ključne besede: promet, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostni promet, TERM, prometno–okoljski kazalci
Objavljeno v DKUM: 30.07.2010; Ogledov: 11537; Prenosov: 1536
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

67.
Razvoj energetike v Češki republiki po letu 1989
Staša Bornekar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj energetike od začetkov procesov gospodarskega prestrukturiranja ter primerjava podatkov o proizvodnji in porabi energije s Slovenijo in EU 27. Za doseganje višjega življenjskega standarda so na Češkem po letu 1989 potrebovali stabilno gospodarsko rast. Za doseganje rasti se je moralo gospodarstvo prestrukturirati. Zmanjšal se je delež industrijske proizvodnje v sekundarnem sektorju in povišal se je delež storitvenega sektorja. Za uspešno tranzicijo gospodarstva je bilo nujno prestrukturirati tudi energetski sektor, da bi na proizvodno enoto porabili manj energije ter tako produktom zagotovili ugodnejše proizvodne stroške. Pomemben dejavnik v spreminjanju energetike je bila njena privatizacija. Privatizacija energetskih podjetij je omogočila lažje uvajanje tehnoloških novosti v proizvodnjo energije. Posodobljena tehnologija proizvodnje energije ter zmanjšanje uporabe premoga sta pripomogli k večji konkurenčnosti energetskega sektorja. Povišana konkurenčnost energetskih podjetij je omogočila njihovo lažje poslovanje na liberaliziranemu trgu. V energetiki se je spremenila struktura proizvodnje energije. Zmanjšali so delež energije iz premoga, toda kljub zmanjšanju deleža ima premog še danes poglavitni pomen v energetskem gospodarstvu Češke republike. Po letu 2003 so povečali tudi delež energije iz jedrskih elektrarn. Uporaba fosilnih goriv se je z leti od začetka tranzicije zmanjševala, vendar ohranjala dominantni pomen za zagotavljanje oskrbe z energijo. Porast porabe primarnih virov energije je opazen v prometu. Uvedba ukrepov za zmanjšanje količine energije iz premoga je pripomogla tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Izkoriščanje naravnih možnosti pridobivanja lokalne energije je v okolju pustilo trajen pečat. V Češki republiki so se sočasno z gospodarskim napredkom začeli intenzivneje zavedati pomena varovanja okolja. Termoelektrarne in industrija z zastarelo tehnologijo so s svojimi izpusti močno onesnažili okolje. Da bi energetika Češke republike ustvarjala višjo dodano vrednost in zaradi mednarodnih zahtev varovala okolje, so začeli po letu 1989 bolj vzpodbujati rabo obnovljivih virov energije. V Češki republiki so pogoji za izkoriščanje obnovljivih virov energije precej omejeni. Hidropotencial vodotokov na Češkem je v največji meri že izkoriščen. Ena izmed dosegljivih poti za doseganje povečevanja deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, je razvoj uporabe biomase. Po uporabi obnovljivih virov Češka republika v primerjavi s Slovenijo, še vedno pridobiva manjši delež energije iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: tranzicija, fosilna goriva, jedrska energija, onesnaževanje, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 2281; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

68.
Načrtovanje trajnostnega prometnega razvoja - študija primera v Občini Slovenske Konjice
Renata Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet kot terciarna dejavnost deluje v prostoru kot povezovalec, omogoča fizično mobilnost, prenos informacij na daljavo, ter je tesno povezan z gospodarskim razvojem. Z naraščanjem ekonomske razvitosti narašča gostota prometa, posledično pa tudi negativni vplivi na okolje. Pri načrtovanju prometa v prihodnosti je nujno upoštevati koncepte trajnostnega, okolju prijaznega razvoja. Omejiti je potrebno trend naraščanja avtomobilskega prometa in ga nadomestiti z okolju prijaznejšimi oblikami ter drugimi ukrepi, ki bodo zagotavljali kvalitetno mobilnost. V Občini Slovenske Konjice so upoštevana nekatera načela trajnostnega razvoja prometa, na številnih področjih pa so še mogoče izboljšave.
Ključne besede: Ključne besede: trajnostni razvoj, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostno načrtovanje prometa, promet v Občini Slovenske Konjice.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 2570; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

69.
Strukturne spremembe kmetijske dejavnosti v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici po letu 1991
Alenka Mihalič, 2009, diplomsko delo

Opis: Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše območje za proizvodnjo hrane v Sloveniji. Kmetijstvo je v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici temeljna gospodarska dejavnost. Ugodne naravnogeografske razmere omogočajo, da se v območju ravninskega dela po večini kmečko prebivalstvo ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, v gričevnatem delu tudi z vinogradništvom. Velik pomen kmetijstva se kaže v precejšnem deležu kmetijskih zemljišč in deležu kmečkega prebivalstva.
Ključne besede: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, kmetijstvo, raba zemljišč, kmetijska pridelava, strukturne spremembe na kmetijah
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 2022; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (15,86 MB)

70.
Spremembe v gospodarski strukturi občine Celje po letu 1991
Matej Ocvirk, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: geografija, Celje, gospodarstvo, tranzicija, terciarizacija, deindustrializacija, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 20.11.2009; Ogledov: 2894; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici