| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
Recent transformation of economic inequality in NUTS 3 regions in Slovenia
Lučka Lorber, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: The restructuring of the economy and transition to a market economy have had different impacts on the economic position of regions. The level of impact that changed economic and socio-political circumstances caused in the individual regions depended on various factors: the economic structure of the regions, their ability to reroute onto foreign markets, development potentials, development strategies, and their strategic decisions. Development problems are distinctive predominantly in areas suffering from structural backwardness and economic weakness with predominantly rural orientation, areas facing demographic problems, low income per inhabitant and high unemployment rate. The peripheral nature of the underdeveloped areas caused the emptying of the countryside and concentrating of the population in urban centers. Unfavorable demographic picture, emigration of the young, poor educational structure and shortage of adequate staff, and absence of strategic decisions had led to an increasing setback of the underdeveloped regions compared to the developed ones. The results of empirical analyses of division NUTS 3 regions in Slovenia into groups, taking into account the selected development indicators, lead to the conclusion that economic development has not been conducted in the context of modern understanding of balanced regional development and in accordance with the principle of integrity of implementing regional policy in the entire state territory. The existing regional developmental differences confirm the thesis that market mechanism on its own will not reduce economic inequality and substantiate the need for efficient conduct of regional policy.
Ključne besede: Slovenia, regional development, regional disparities, regional policy, transition, economic inequality
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 1594; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

53.
54.
New challenges for sustainable rural development in the 21st century : abstracts
2009, druge monografije in druga zaključena dela

Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2715; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

55.
DRUŽBENOGOSPODARSKE SPREMEMBE NA OBMOČJU NEKDANJE NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE
Marko Rižnar, 2012, diplomsko delo

Opis: Nekdanja Nemška demokratična republika je bila edina država, ki je tranzicijo gospodarskega sistema doživela s pripojitvijo k drugi nesocialistični državi. V svojem štiridesetletnem obstoju je predstavljala glavni satelit Sovjetske zveze in ogledalo izvrstnosti socializma zahodnemu svetu. Zaradi popolne izoliranosti in eksperimentalnega planskega gospodarstva je bila naloga prestrukturiranja gospodarstva vse prej kot lahka. Naš namen je bil predstaviti, v kakšnem stanju in sistemu je bilo gospodarstvo, kako so različne gospodarskopolitične odločitve vplivale na razvoj v tem delu novonastale skupne države in ali se družbenogospodarski kazalniki med nekdanjo Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčijo zmanjšujejo in posledično nakazujejo uspešnost svojevrstne tranzicije v tem delu Evrope.
Ključne besede: tranzicija, gospodarska politika, prestrukturiranje gospodarstva, regionalne disparitete, geopolitika
Objavljeno v DKUM: 19.03.2012; Ogledov: 2251; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

56.
Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana
Rosana Breznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Po definiciji Evropske unije, ki so ga sprejele članice, razumemo pod pojmom Zahodni Balkan države nastale na območju nekdanje Jugoslavije brez Slovenije in z Albanijo. V diplomskem delu Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana so prikazane in primerjane gospodarske spremembe, ki so se zgodile znotraj omenjenih držav v dvajsetih letih po padcu berlinskega zidu in družbeno političnih spremembah, ki so sledile. Namen je predstaviti proces tranzicije in analizirati strukturne spremembe v gospodarstvih Slovenije in državah Zahodnega Balkana, s poudarkom na nekaterih pomembnih mejnikih, kot je razpad Jugoslavije, nastanek novih držav in prehod na tržno gospodarstvo. Z razpadom Jugoslavije v začetku devetdesetih let je prišlo do preoblikovanja nekdanjih jugoslovanskih republik v samostojne države. Hkrati se je oblikovala nova država Kosovo z večinskim albanskim prebivalstvom na ozemlju nekdanje avtonomne pokrajine Kosovo, ki je bila del Republike Srbije. Rezultati tranzicije gospodarstev nekdanjih socialističnih držav, s prehodom iz socialističnega gospodarskega modela v tržno naravnano kapitalistično gospodarstvo so bili različni. Razlog je v različnih razvojnih stopnjah gospodarstev ob začetku tranzicije, ki so bile odraz zgodovinskega razvoja držav. Poleg strukturnih problemov nacionalnih gospodarstev so na uspeh tranzicije vplivali oboroženi spopadi na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Za vključevanje držav Zahodnega Balkana v evro atlantske povezave je nujno potrebno prestrukturiranje gospodarskih dejavnosti, prehod v postindustrijsko dobo in usklajevanje nacionalnih zakonodaj ter standardov s predpisi Evropske unije. Do začetka tranzicije je gonilno silo gospodarske rasti predstavljala razvita industrija, kar še posebej velja za Slovenijo, Hrvaško ter delno za Bosno in Hercegovino. Kmetijstvo je bilo zelo pomembno za Srbijo, medtem ko sta Makedonija in Črna gora zaostajali v razvoju vseh gospodarskih sektorjev. Strukturni problemi nacionalnih gospodarstev so razvidni iz razmerij med sektorji. Tako je kmetijstvo še vedno zaposlovali veliko delovne sile, industrija je prispevala nesorazmerno visok delež. Struktura industrije je temeljila na delovno intenzivnih in energetsko potratnih tehnologijah. Pomanjkanje sodobnih industrijskih panog se je odražalo v slabo razvitem terciarnem sektorju. Najslabše izhodišče od držav Zahodnega Balkana je imela Albanija, kar je posledica politične diktature, samoizoliranosti in zaprtosti nacionalnega gospodarstva.
Ključne besede: gospodarske spremembe, Slovenija, integracija v EU, Zahodni Balkan, tranzicija, socializem, svetovna gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 2949; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

57.
Delitev in upravno-teritorialna organiziranost slovenskega ozemlja od leta 1867 do leta 2010
Gregor Škratek, 2011, diplomsko delo

Opis: Politični geografi se med drugim ukvarjajo tudi z vprašanjem organizacijskih pojavnih oblik držav. Morda se takšno zanimanje politične geografije mnogim zdi že zastarelo, vendar je danes, sedem let po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, še zelo aktualno. Večina geografov se pri svojem delu vsaj enkrat sreča s prikazovanjem statističnih podatkov po nekih teritorialnih enotah. To je dokaj enostavno opravilo, dokler ne potrebujemo podatkov za nekaj let nazaj in jih želimo prikazati. Tukaj največkrat nastopijo težave, saj nekateri brez premislekov povzemajo npr. podatke za Slovenijo iz popisa 1921 in jih nekritično primerjajo, ne zavedajoč se dejstva, da je bila takrat skoraj ena četrtina slovenskega ozemlja pod tujo oblastjo. Drug primer nekritičnega presojanja je primerjava podatkov po občinah, ki so se skozi čas ozemeljsko in imensko zelo spreminjale. Z namenom, da bi geografom olajšal raziskovalno delo, sem v tem diplomskem delu predstavil prostorsko organiziranost oz. upravno organiziranost slovenskega ozemlja od leta 1867 do danes. Ker je Slovenija že nekaj časa v Evropski zvezi, pa je vprašanje prostorske oz. upravno-teritorialne delitve ozemlja pomembno tudi iz gospodarskih in političnih razlogov. Slovenija še do danes nima vzpostavljene delitve na regije, oteženo pa je tudi predstavljanje podatkov na vseh nivojih NUTS, kot jih zahteva Evropska zveza. V diplomskem delu sem obdelal tudi to tematiko in predstavil vse dosedanje predloge novih pokrajin ter izdelal svoj model delitve Slovenije na pokrajine. Pri tem sem uporabil različne tematske karte in z metodo njihovega prekrivanja prišel do grobega obrisa novih pokrajin. Ker je bilo zelo težko določiti mejo med eno in drugo pokrajino, je bila uvrstitev občine v to ali ono pokrajino karseda objektivna, z upoštevanjem zgodovinskih, jezikovnih, gospodarskih in kulturnih povezav. Tako sem dobil 8 pokrajin, katerih imena sem večinoma povzel po zgodovinskih deželah in jih tako terminološko poenotil. Ker se s sedanjimi statističnimi pokrajinami nihče ne poistoveti, sem svojim predlogom dodal tudi grbe, ki simbolizirajo določeno pokrajino. Z namenom, da bi bil izdelek čim bolj objektiven, sem izdelal SWOT-analizo, ki sem jo podkrepil z obstoječo literaturo, ki se zavzema za večje ali majhne pokrajine.
Ključne besede: geografija, upravna delitev, regije, NUTS regije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2011; Ogledov: 1983; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

58.
Mobilnost študentov Univerze v Mariboru
Anja Vrečko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana vloga prometa, mobilnosti, migracij ter pojav mobilnosti študentov Univerze v Mariboru. Dandanes je mobilnost ter hitro potovanje iz enega v drug kraj nekaj samoumevnega, a če dobro pomislimo, sta minili komaj slabi dve stoletji, odkar se je začel izvajati masovni prevoz. Tako si danes morda zelo težko predstavljamo, kako bi določene stvari funkcionirale brez tako visoko razvitega prometnega sistema, kot ga poznamo. Promet namreč omogoča gospodarski razvoj, svobodo gibanja, hkrati pa deluje tudi kot povezovalec prostora. Kako veliko vlogo ima promet v današnjem svetu, se zavemo šele ob zmeraj pogostejših novicah o onesnaženosti zraka. Promet je poleg industrijske proizvodnje eden največjih onesnaževalcev zraka; promet je postal najpomembnejši vir škodljivih emisij ter prevladujoč dejavnik onesnaževanja okolja. Če želimo izvajati migracije ter vsakodnevno mobilnost, potrebujemo prevozna sredstva, s katerimi bomo lahko prišli iz točke A v točko B. Tako se ponovno znajdemo v krogu prometnega sistema. Število mobilnosti, prav tako kot število migracij iz leta v leto narašča. Slednje omogoča visoko razvita tehnologija, udobna prevozna sredstva ter dodelana infrastruktura. V Sloveniji narašča mobilnost predvsem na podlagi individualnih prevozov, s čimer se posledično manjša število potnikov, ki uporabljajo javna prevozna sredstva. Slednja uporabljajo večinoma upokojenci, učenci, dijaki ter študenti. V Sloveniji se je toliko vlagalo v cestno infrastrukturo, da je javni potniški promet pridobil celo slabšalni predznak, saj se ni razvijal vzporedno ter skozi leta izpopolnjeval. Študenti so populacija, pri kateri smo zaznali občutno povečanje individualnih prevozov. Proučevali smo populacijo študentov Univerze v Mariboru. Skoraj polovica študentov Geografskega oddelka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru potuje do svoje fakultete z lastnim avtomobilom. Omenjeno dejstvo nam potrjuje tudi podatek, da se je število registriranih avtomobilov močno povečalo. Skoraj neznaten delež študentov prihaja do fakultete peš ali s kolesom. Ob navedenih dejstvih nas tako nikakor ne sme presenetiti problematika onesnaženosti zraka ter okoljevarstveni problemi, ki se posledično pojavljajo zaradi prevelike uporabe prometnih sredstev ter nesreč, ki se med prevozom dogajajo in povzročajo tudi ekološke katastrofe. Ljudje smo šele zdaj, ko imamo v zraku preveliko količino ogljikovega dioksida, raznih emisij ter škodljivih plinov, začeli razmišljati o sonaravnem razvoju oz. trajnostnem pristopu k dnevni mobilnosti.
Ključne besede: mobilnost, promet, migracije, dostopnost, mestni potniški promet, trajnostni pristop
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 2046; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

59.
Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarne Celje
Tina Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: Industrializacija, katere začetki segajo v začetek devetnajstega stoletja, je povzročila velike socialne in ekonomske spremembe v prostoru. Industrijski razvoj Celja je pospešila izgradnja južne železnice Dunaj–Trst. Ob novih prometnih vpadnicah so se pričela oblikovati industrijska območja. Tako segajo začetki razvoja Cinkarne Celje v drugo polovico devetnajstega stoletja. Pomemben mejnik predstavlja deindustrializacija po drugi svetovni vojni z razvojem novih tehnologij, proizvodov in informatiko. Stara industrijska središča med katere spada nedvomno Celje, niso zaznala trenda prihajajočih gospodarskih sprememb. Z odprtjem slovenskega gospodarstva in prehodom na tržno gospodarstvo je nujno prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so opustela in degradirana. S tujko jih imenujemo brownfield. V diplomskem delu z naslovom Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarna Celje želimo predstaviti primer dobre prakse revitalizacije okoljsko degradiranega območja dela stare Cinkarne Celje. V novonastali državi Sloveniji se je pokazala strukturna neprimernost industrijskega sektorja v starih industrijskih središčih, kjer je prevladovala delovno intenzivna, ekološko sporna industrijska proizvodnja. Podjetja, ki niso bila zmožna uspešno prestrukturirati proizvodnje, so pričela propadati. Propad so pospešili zaostreni tržni pogoji in zakonska obveznost spoštovanja okoljevarstvene zakonodaje. Stara Cinkarna Celje je primer, ko je zaradi ekološko neustrezne in zastarele tehnološke proizvodnje prišlo do opuščanja dela dejavnosti, kar je imelo za posledico nastanek degradiranih opuščenih območij v industrijski coni. Na osnovi dobrih praks, uveljavljenih v svetu, se je pričelo z načrtno sanacijo degradiranih območij ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Želeni cilji so sanacija okolja, varovanja nepozidanih površin in izboljšanje kakovosti onesnažene zemlje, vodnih virov in ozračja. Sanacija stare Cinkarne Celje se je pričela z revitalizacijo dela opuščenega območja, ki je v procesu preoblikovanja v poslovno cono Tehnopolis. Cona ponuja spodbudno okolje za razvoj inovativnega podjetništva s ciljem razvoja kreativnih znanj in ustvarjanja pogojev za razvoj novih kvalitetnih delovnih mest. Območje spreminja svojo podobo, saj novo nastala poslovna cona ponuja prostor za razvoj tehnološko naprednih proizvodnih, uslužnostnih in izobraževalnih dejavnosti. Pristop k revitalizaciji predstavlja sodoben model preobrazbe degradiranega industrijskega območja z večnamensko rabo prostora. Zato je projekt revitalizacije območja stare Cinkarne Celje pomemben tako za mesto Celje kot za celotno regijo in širše.
Ključne besede: Ključne besede: tranzicija, brownfield – degradirana industrijska območja, trajnostni razvoj, stara Cinkarna Celje
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 4321; Prenosov: 604
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

60.
Nastajanje inovativne regije na razvojni osi Maribor-Celje
Jasenka Taboršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Evropska unija je kmalu spoznala, da je ključ uspešnega izhoda iz gospodarske in finančne krize v ustvarjalnem razmišljanju in inovativnih sposobnostih. Pri tem je predpostavila, da regije lahko s pomočjo razvoja lokalnega potenciala razvijajo lastne inovacijske sisteme in tako pridobivajo na konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu. Namen diplomskega dela je bil preučiti dejavnike, ki spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost v regiji ter možnost vzpostavitve inovativne regije v prostoru med Mariborom in Celjem. Raziskovalno območje je zajemalo prostor med Mariborom in Celjem ter zaledje teh dveh mest, torej razvojni regiji na nivoju NUTS 3, Podravsko in Savinjsko regijo. Za obravnavani regiji je značilna slabša gospodarska razvitost, ki je posledica prepočasnega prestrukturiranja in prenizke konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Proces širitve Evropske unije je za obravnavano območje pomenil nove izzive, predvsem v obliki spodbujanja gospodarskega in družbenega povezovanja. Razvoja ustvarjalnega okolja in nastajanja inovativne regije pa se ne da načrtovati zgolj od zgoraj, ampak morajo možnosti za takšen razvoj obstajati že v regijah samih. Glede na kazalce ustvarjalnosti in inovativnosti se v obravnavanih regijah kažejo znaki spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti predvsem na področju razvoja lokalnega potenciala, saj se delež prebivalstva z doseženo višje ali visokošolsko izobrazbo veča, delež odraslih udeleženih v vseživljenjskem izobraževanju pa celo presega povprečje v EU-27. Tudi na področju inovativnosti se kažejo pozitivni trendi. Rast produktivnosti v industriji in storitvah se veča, rast pa je izrazitejša kot v EU-27. Prav tako je opazna rast bruto domačih izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost, kar nakazuje, da gospodarstvo v Podravski in Savinjski regiji prehaja iz gospodarstva, ki temelji na »stari industriji«, v gospodarstvo visokih tehnologij. Na obravnavanem območju torej nastajajo zametki inovativne regije, vendar so možnosti razvoja še velike, zato je bistvenega pomena, da spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti postane prioriteta regionalnih razvojnih programov.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalno okolje, inovativne regije, gospodarska kriza, Podravska regija, Savinjska regija
Objavljeno v DKUM: 20.07.2011; Ogledov: 2049; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (8,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici