| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
Mobility strategy development at the University of Maribor : good practice in mobility strategy development
Lučka Lorber, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Ključne besede: mobilnost, Univerza v Mariboru, študentska mobilnost, mobilnost zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1229; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

33.
Prometna geografija
Lučka Lorber, 2007, drugo učno gradivo

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, prometna geografija, učenje na daljavo, študijsko gradivo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1593; Prenosov: 105
URL Povezava na celotno besedilo

34.
35.
Transition in Slovenian rural areas
Lučka Lorber, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: This paper discusses the changes in Slovenian rural areas after socio-economic changes in the post-socialist European states in the 1970s. It illustrates regional and national factors having effect on transition in Slovenian rural areas. Special emphasis is put on the analysis of structural indicators of socio-economic changes in the Slovenian rural areas in comparison to the neighbouring countries. Slovenian population is strongly attached to their traditional rural way of life. When ranging people's life values, care for maintaining the rural landscape, assuring the quality of lifein relation to nature and production of healthy food come out among their highest priorities. The mentioned fact implies an elaborate analysis of interdependence between the economic impacts of trade economy and realisation of common European agricultural policy in relation to maintaining traditions of living and farm management in Slovenian rural areas. Thus, evaluation of national agricultural policy and development of rural area through indicators showing land use categories, individual farm sizes and their ownership structure, the share and mobility of rural population and individual farms' production orientation, are a good indicator of transition in Slovenian rural area.
Ključne besede: rural development, agriculture, common European policy, development indicators, regional disparities
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1727; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (161,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

36.
Structural changes in agriculture in the Pomurje region after 1991
Matej Kraner, Lučka Lorber, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: The Pomurje region is the most agricultural and the least developed region in Slovenia. Since 1991, the year when Slovenia gained its independence, the country transformed from the socialist system to the free market capitalism and was forced to restructure the agricultural policy. The decrease and the aging of the population, the abandon of the agriculture production and the decay of cultural landscape turned out to be serious problems. In Pomurje, agriculture was faced with unfavourable age structure of farmers in family farms. The Slovene agricultural policy was aware of this problem and took a number of measures to encourage the aging farmers to retire and the young generation to take over. Alongside this process began the process of merging land in the Pomurje rural areas. In the last 10 years, the agriculture in Pomurje underwent the improvement of agricultural technology, the specialization of productions and the enlargement of farms.
Ključne besede: Slovenia, Prekmurje, agricultural development, agricultural policies, CAP, agriculture structure, CAP
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1046; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (163,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
Primerjava avtomobilskih industrij Kitajske in Združenih držav Amerike
Matej Trilar, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge je bil predstaviti razvoj in pomen avtomobilske industrije za gospodarstvo v dveh zelo različnih državah sveta – v Združenih državah Amerike in na Kitajskem. Zaradi kompleksnosti omenjene tematike smo najprej predstavili teoretična izhodišča industrializacije, ki so bila najpomembnejša za razvoj avtomobilske industrije. Obrazložili smo pojma fordizem in taylorizem ter njun vpliv na razvoj industrije. Nato smo v nalogi predstavili značilnosti avtomobilske industrije po svetu, njen gospodarski vpliv na lokalna okolja in vpliv na trg delovne sile. Predstavili smo tudi naravnogeografske značilnosti Združenih držav Amerike in Kitajske zaradi lažjega razumevanja prometnih in energetskih potreb obeh držav ter vpliva motorizacije na razvoj prometne infrastrukture in avtomobilske industrije. Analizirali smo temeljne gospodarske značilnosti ZDA in Kitajske ter poskušali predstaviti vpliv ekonomske krize na avtomobilsko industrijo, BDP in gospodarsko rast. Opisali in predstavili smo tudi gospodarski politiki ZDA in Kitajske ter pomen le-teh za inflacijo, zaposlitev in višino povprečnih plač. Ker je razvoj avtomobilske industrije pomenil tudi rast prometne infrastrukture, smo predstavili razvoj prometne infrastrukture v ZDA in na Kitajskem ter primerjali njune glavne značilnosti. Zaradi razvoja avtomobilske industrije in prometne infrastrukture se je povečala potreba po energiji. Tako smo tudi opisali oskrbo, proizvodnjo, porabo in vrste energentov, ki jih najpogosteje uporabljajo v ZDA in na Kitajskem. Posledično smo kot naslednji korak v razvoju avtomobilske industrije opisali možne oblike pogonskih agregatov, vpliv avtomobilske industrije na okolje in predstavili ekološke alternative konvencionalnim avtomobilskim motorjem.
Ključne besede: avtomobilska industrija, Kitajska, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 18.12.2014; Ogledov: 1671; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

38.
VPLIV SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE NA RAZVOJ OBČINE SVETA ANA
Maja Župec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga prikazuje vpliv skupne kmetijske politike na razvoj občine Sveta Ana. Sveta Ana je majhna podeželska občina, kjer je že od nekdaj pomembna gospodarska panoga kmetijstvo. Namen magistrske naloge je predstaviti razvoj skupne kmetijske politike v Evropski uniji in v Sloveniji. Poseben poudarek je na opisu nove paradigme razvoja podeželja in Programa razvoja podeželja. Prav tako je namen naloge naravnogeografsko in družbenogeografsko predstaviti občino Sveto Ano. Glavni cilj naloge je preučiti vplive nove razvojne paradigme in kmetijske politike na razvoj občine Sveta Ana s pomočjo različnih statističnih podatkov in dejanskih sprememb v uvajanju dodatnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Občina Sveta Ana je v okviru Programa razvoja podeželja izpeljala štiri velike projekte in s tem pospešila razvoj občine. Prav tako se kmetje aktivno prijavljajo na individualne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja. S pomočjo skupne kmetijske politike se občina Sveta Ana gospodarsko razvija, povečuje se število podjetij in dopolnilnih dejavnostih, občina dobiva privlačnejšo podobo, prav tako pa se ohranja kulturna dediščina in razvija se turistična ponudba. S takšnim delovanjem bi občini Sveta Ana lahko uspelo preprečiti zmanjševanje števil kmetijskih gospodarstev, izboljšati starostno strukturo in preprečiti odhod mladih ljudi. Pri tem lahko ima veliko vlogo učitelj geografije, ki lahko pri učencih pri pouku skozi različne dejavnosti spodbudi lokalno ozaveščenost in predstavi nove razvojne možnosti kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Sveta Ana, skupna kmetijska politika, nova paradigma razvoja podeželja, lokalna akcijska skupina, lokalno okolje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2014; Ogledov: 2577; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

39.
ENERGETSKA OSKRBA MARIBORA – PREDLOG UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Alen Hojnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi škodljivih vplivov uporabe fosilnih goriv pri energetski oskrbi, ki se raztezajo od podnebnih sprememb do gospodarske nestabilnosti, so obnovljivi viri energije (OVE) deležni vedno več pozornosti. Mestna občina Maribor (MOM) ima kot eno od največjih urbanih območij v Sloveniji ključno vlogo, da na lokalni ravni ponudi rešitve okoljskim in gospodarskim problemom ter jih integrira v nacionalne programe Slovenije. V MOM je potencial vodne energije zapolnjen, obstaja pa še veliko potenciala za izrabo sončne energije, lesne biomase in plitve geotermalne energije, a na poti do njihove izrabe stojijo številne ovire politične, ekonomske in družbene narave. Vendar pa bi zaradi trenutnega stanja okolja, nestabilnih cen energentov, vse večje brezposelnosti in vsesplošne gospodarske krize bilo nujno te težave rešiti in začeti množično izkoriščati lokalno dostopne vire energije. V diplomskem delu smo najprej spoznali osnovne značilnosti MOM ter na osnovi teh obravnavali različne oblike OVE in tehnologije za njihovo izrabo. Na osnovi teh smo analizirali možnosti izrabe vsakega OVE posebej glede na dane potenciale in ovire, ki bi utegnile to preprečiti. Pri tem smo si pomagali tudi z obstoječimi načrti, projekti in drugimi dokumenti, ki pokrivajo področje rabe OVE v Evropski uniji, Sloveniji in MOM, ter na osnovi ugotovljenega sklepali o prihodnosti energetske oskrbe MOM.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, Mestna občina Maribor, izraba OVE, onesnaževanje, gospodarstvo, razvojni programi
Objavljeno v DKUM: 24.10.2013; Ogledov: 1872; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

40.
Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline
Jasmina Voler, 2013, diplomsko delo

Opis: Prometna dostopnost je ključna komponenta delovanja sodobne družbe. Vpliva na funkcioniranje širšega spektra razvojnih možnosti nekega območja. Ključna značilnost prometa je mobilnost, le-ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se je potreba po prometu povečala, saj le-ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost. Prometni položaj Zgornje Savinjske doline je neugoden, kar kaže tudi nerazvitost železniškega omrežja in slab dostop do avtocest in letališč. Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline je slaba. V dolino je mogoče dostopati iz več strani, tudi število dostopov je precejšnje, vendar je dostopnost do občin Zgornje Savinjske doline precej neprimerna. Cestna infrastruktura obravnavanih dostopov je v zelo slabem stanju, cestišča so poškodovana. Ceste so ozke in slabo pretočne. Z občinskimi odloki se načrtuje rekonstrukcija obstoječe prometne mreže in infrastrukture. Moderna in kvalitetna infrastruktura bo okrepila gospodarske dejavnosti v dolini. Zgornja Savinjska dolina se mora z ostalimi regijami, tudi s sosednjo Avstrijo, povezati s kakovostno prometno mrežo, saj obstaja možnost prometne osamitve. Del te mreže je tudi izgradnja tretje razvojne osi v Republiki Sloveniji. Tretja razvojna os bo z vzpostavitvijo cestne povezave pomembno vplivala na povezovanje regionalnih središč Koroške, Savinjske, Zasavja, Spodnjega Posavja in Jugovzhodne Slovenije s pomembnimi središči v Avstriji in na Hrvaškem.
Ključne besede: Zgornja Savinjska dolina, promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2013; Ogledov: 2102; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici