| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
21.
Spremembe v pristopih k razvoju podeželja : nova razvojna paradigma
Lučka Lorber, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen članka je predstaviti vplive nove paradigme na razvoj podeželja. Za razumevanje novih pristopov in analizo učinkov je potrebno s kritično primerjavo stare paradigme obrazložiti in utemeljiti prednosti nove razvojne paradigme. Številni, predvsem tuji avtorji, ki se tako teoretično kot praktično ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja, ugotavljajo, da je uspeh nove paradigme razvoja podeželja v neposredni odvisnosti od politične volje tako na multiinstitucionalni ravni kot v pripravljenosti sprejetja nove usmeritve. Globalno se je uveljavil holistični pristop od spodaj navzgor. V ospredju ni več kmetijstvo kot gospodarski sektor. Spremembe v paradigmi razvoja podeželja so se začele dogajati v drugi polovici prejšnjega stoletja kot posledica učinkov deindustrilizacije in s širitvijo Evropske unije na mediteranske dežele. Z Agendo 2000, Leader programi so bili postavljeni temelji nove razvojne paradigme podeželja, ki je leta 2006 postala globalna z objavo nove razvojne paradigme podeželja OECD. Prav tako nas je zanimalo, kako se je slovenska politika odzvala na sprejete spremembe in kje so vzroki za počasno implementacijo novih pristopov razvoja kmetijstva in podeželja v Sloveniji.
Ključne besede: kmetijska politika, regionalni razvoj, uravnoteženost, podeželje, EU, OECD, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1046; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (338,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
New challenges of geography in cultural and institutional association within the European higher education area
Lučka Lorber, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: University of Maribor has in the last few years been an active partner in establishing and encouraging regional cooperation within Danube Rector's network and Alpe-Adria network. Geographers have helped form the policy and concepts of regional partnership and connecting of spatial projects and initiatives, particularly in the regions of Central Europe and Western Balkans. An example of good practice is the Central European network GEOREGNET, which enables mobility of professors and students and contributes to the understanding among people and cooperation in higher education. The new challenges of Geography in the establishment of Euroregions and formation of a European cultural area represent a new understanding of the importance of creating a network of institutional cooperation and education of geographers. Research and pedagogical work in the field of Geography enable development and implementation of internationally comparable post-graduate study programmes and research programmes. With the establishment of University Centre for Euro-Mediterranean Studies, Slovenia has assumed the responsibility and an active role in encouraging the cooperation of higher education institutions in order to accomplish the goals of the European higher education area and strengthen intercultural understanding, not only between the countries of Euro-Mediterranean region, but also in the sense of global regional associations.
Ključne besede: geography, regional partnerships, universities' networks, intercultural understanding, global associations, challenges of geography, Europe
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1121; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (151,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Slovenian economy on the way from independence to catching up average economic development of EU-27
Lučka Lorber, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: During the EU accession process, an intensive process of economic restructuring was taking place in Slovenia that was intended to secure Slovenia's incorporation into the common European market. At the time of adapting the legal and economic order to European standards, everyone was aware of the fact that successful EU spatial integration depends on the achieved economic power that is comparable to the average EU-27 economic growth. Slovenia's economic structure, determined by the GDP structure, is slowly approaching the structure of developed economies with the importance of agriculture and manufacture decreasing, and the importance of services increasing. However, financial and busines services, and technologically demanding sectors are growing too slowly. Structural changes of the Slovene economy have an affect on transformation of geographical space and create a new social-economic gravitational region. Functional and structural economic changes that resulted from social and political changes following Slovenia's newly-gained independence and its transition to market economy have changed the role of Slovenia in the common European economic market. Slovenia is to be found on a key development crossing, moving from an industrial to post industrial society. Slovenia's basic development goal is to exceed the average economic development of the enlarged EU by 2015 to be able to secure and improve social security, faster development in all its regions, and improve the environment. In other words strive for a better quality of life and overall human development.
Ključne besede: geography, economic geography, unified European market, Lisbon strategy, structural indicators, transition countries, Europe, competitiveness
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1232; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (479,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Trajnostna Univerza
Lučka Lorber, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku bodo obravnavani percepcije in razumevanje trajnostnega razvoja v evropskem univerzitetnem prostoru. Do nedavnega se je analiziral in obravnaval predvsem vidik trajnosti v izobraževanju in učenju v visokošolskih programih kot potrebi oblikovanja kulture ekološke zavesti in odgovornosti človeka do okolja. Danes pa zavedanje o trajnostnem razvoju kroži v različne smeri, vključuje celotno raziskovalno in izobraževalno visokošolsko dejavnost ter vpliva na interesno mreženje v družbi. Prav tako usmerja strategijo in politiko univerzitetnega razvoja in trajnostne kulture ter razumevanje celovitosti univerzitetnega prostora. Razmišljanje o prihodnosti Univerze v Mariboru na temelju trajnosti vidi bistvo v zavestni odgovornosti pri spremembah, ki vključuje celotni sistem znanosti in vse oblike izobraževanja ob hkratnem človekovem etičnem ravnanju za doseganje ekološke in družbene pravičnosti.
Ključne besede: univerzitetni razvoj, visokošolska dejavnost, trajnostna kultura, etika, globalna pravičnost, Univerza v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 683; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (164,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
Prometna geografija pri pouku geografije v splošnih gimnazijah
Luka Kosi, 2015, magistrsko delo

Opis: Osnovna vloga prometa je, da omogoča dostopnost prebivalstvu in zagotavlja razvoj gospodarstva na ustreznih lokacijah, pomembnih za zadovoljevanje potreb, tako materialnih kot nematerialnih. Pri tem je ključno vprašanje zagotavljanje enakih možnosti vsem udeležencem v prometu. Geografski vidik razumevanja prometa je ključen za razumevanje posledic prometnega delovanja v prostoru ter njegov vpliv na regionalni razvoj. Danes v svetu narašča uporaba osebnega prevoza, zato je ena od nalog trajnostnega razvoja prometa tudi večja uporaba javnega potniškega prometa. Promet pa nima vpliva le na prostor, ampak ima pomembne socialne in kulturne učinke na življenje človeka in s tem v bistvu oblikuje človekov način življenja. Ker je promet vpet v vsakodnevno dogajanje posameznika, je potrebno, da ima prometna geografija ustrezen položaj v šolskem sistemu. Definicij prometne geografije je ogromno, skupno pa jim je to, da prometna geografija obravnava promet kot sestavino zemeljske površinske sfere in kot dejavnik njenega spreminjanja. Za razumevanje sodobnega prometa je potrebno izpostaviti naslednje vsebine: prometna dostopnost (dostopnost je ključen element prometne geografije, saj predstavlja neposreden izraz mobilnosti, bodisi ljudi, blaga ali informacij) in s tem povezana mobilnost ljudi, vpliv prometa na gospodarstvo in okolje, problem prometa v urbanih okoljih in s tem povezano načrtovanje prometa. V slovenskih učnih načrtih in učbenikih je prometna geografija obravnavana najprej ločeno, kasneje pa še v okviru regionalnogeografskih vsebin. Pri tem so vsebine preveč teoretične in premalo problemske, čeprav dajejo učni načrti profesorjem določeno avtonomijo, učni cilji pa omogočajo širše interpretacije. V učbenikih je prometni geografiji namenjeno premalo pozornosti, vendar so učni cilji dobro usklajeni z vsebino v učbenikih. Avstrijski šolski sistem se do določene mere razlikuje od slovenskega, kljub temu pa primerjava vsebin iz prometne geografije kaže, da se v avstrijskih splošnih gimnazijah prometna geografija obravnava bolj problemsko, učni cilji, ki se neposredno nanašajo na prometno geografijo, pa so manj obsežni in manj strukturirani od slovenskih. Študij geografije bodočim profesorjem pri nas namenja dobro podlago iz vsebin prometne geografije, tako da so profesorji geografije ob začetku svoje poklicne poti dobro izobraženi. Nadaljnjo usposabljanje pa je pomanjkljivo, saj je profesorjem namenjeno premalo strokovnih seminarjev iz prometne geografije, tako da je dodatno usposabljanje odvisno od samoiniciative profesorjev, bodisi v obliki podiplomskega študija, prebiranja strokovne literature, študijskih skupin in drugo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili mnenje profesorjev geografije o položaju prometne geografije pri pouku geografije v splošnih gimnazijah. Z analizo strokovne literature, učnega načrta za geografijo, učbenikov za geografijo in z analizo anketnega vprašalnika smo prišli do zaključnih ugotovitev, opredelili smo prednosti in pomanjkljivosti obravnave prometne geografije v splošnih gimnazijah, na koncu pa smo predlagali še spremembe oziroma dopolnitve.
Ključne besede: Prometna geografija, prometna lega in dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, učni načrt, učni cilji, učbenik, splošna gimnazija, kurikulum.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 2565; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

26.
ALTERNATIVNI PRISTOPI PRI POUKU GEOGRAFIJE NA PRIMERU VSEBIN IZ EKONOMSKE GEOGRAFIJE
Maja Šalamun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava področje alternativnih pristopov pri pouku geografije na primeru vsebin iz ekonomske geografije. V prvem delu diplomske naloge najprej predstavljamo teoretična izhodišča v povezavi z doseganjem kakovostnega znanja ter nekaj osnov iz ekonomske geografije. Izpostavljamo pomembnost kompetenc ter vlogo učitelja kot usmerjevalca in spodbujevalca učnega procesa. Ker je bil eden izmed naših glavnih ciljev priprava učnih ur z ''zahtevnejšimi'' ekonomsko geografskimi vsebinami na način, da bodo učenci z aktivnimi metodami pridobili uporabno in trajnejše znanje, smo na osnovi primerjave sedanjega učnega načrta s simulacijama (za področje ekonomske geografije) izbrali bazo za omenjene priprave. V aplikativnem delu smo pripravili pedagoško-didaktični eksperiment (''Naš geo eksperiment'') s šestimi alternativno zasnovanimi učnimi pripravami s področja ekonomske geografije. Vsak tematski sklop je obravnavan z različnimi učnimi pristopi, oblikami in metodami z namenom ugotavljanja učinkov, prednosti in pomanjkljivosti posameznih učnih pristopov v praksi. V empiričnem delu smo izvedli polstrukturiran intervju s tremi učitelji geografije, s čimer smo poskušali dobiti povratne informacije o smiselnosti in učinkovitosti aktivno zasnovanih ur s področja ekonomske geografije (''Naš geo eksperiment'') iz vidika gimnazijskih učiteljev. Na osnovi ugotovitev smo potrdili tudi delovno hipotezo: ''Sodobne, aktivno zasnovane učne pristope večina gimnazijskih učiteljev vidi kot težje izvedljive in manj učinkovite glede usvojitve v učnih načrtih zahtevanih vsebinskih znanj.'' Menimo, da je temi alternativni pristopi pri poučevanju ekonomsko-geografskih vsebin potrebno nameniti več pozornosti, saj so izsledki naše raziskave na več mestih diametralno nasprotni. Pokazali so, da med nekaterimi učitelji obstaja želja in pripravljenost za spremembe na področju ekonomske geografije, ki so v skladu z današnjim časom (''geo eksperiment'') z večletnimi dognanji in na tem temelječimi smernicami. Ob tem pa na drugi strani še vedno opažamo zadržan in odklonilen odnos do aktivnih učnih oblik dela nekaterih intervjuvanih učiteljev geografije.
Ključne besede: alternativni pristopi poučevanja ekonomske geografije, učni načrt.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1788; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

27.
Vloga geografije pri interdisciplinarnem načrtovanju regionalnega razvoja
Lučka Lorber, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Razvojni procesi so integralni in jih lahko razumemo in evalviramo le z interdisciplinarnim pristopom. Značilnost geografske vede je njena kompleksnost v proučevanju prostora. Vloga in pomen geografije pri načrtovanju regionalnega razvoja v spremenjenih družbeno - gospodarskih razmerah je predvsem v sodelovanju z ostalimi znanstvenimi disciplinami pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja.
Ključne besede: regionalno planiranje, regionalni razvoj, varstvo okolja, sonaravni razvoj, regionalno povezovanje, trajnostni razvoj, dinamiziranje gospodarstva, uravnotežen ekonomski razvoj, interdisciplinarno načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1897; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (735,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

28.
Geografija in evropske razvojne smernice izobraževalne in raziskovalne dejavnosti
Lučka Lorber, 2010, strokovni članek

Opis: Posodobitev evropskih univerz, ki zajema njihove medsebojno povezane vloge izobraževanja, raziskav in inovacij, velja za temeljni pogoj uspeha lizbonske strategije, obenem pa tudi za del širšega približevanja k svetovnemu in na znanju temelječemu gospodarstvu. S svojim prispevkom želim opozoriti na evropske razvojne smernice, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v odnosu do prihodnjega razvoja geografske stroke in položaja geografske vede v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: šolska geografija, študij geografije, izobraževanje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 801; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (329,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici