| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
11.
Naravnogeografske značilnosti Občine Radenci kot prednost za promocijo turizma
Marko Pintarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Občina Radenci sodi med razvite slovenske turistične destinacije naravnih zdravilišč in je hkrati mednarodno poznana po kvalitetnih virih mineralne vode, pod zaščitno znamko Radenska tri srca. Namen diplomskega dela je predstaviti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek naravnih virov ‒ mineralne in geotermalne vode ‒ ter njihov potencial skozi čas, od odkritja do danes. S pomočjo študija strokovne literature, splošnega poznavanja kraja, internetnih virov in pogovorov z udeleženci smo ustvarili podlago za diplomsko delo. Nova razvojna paradigma razvoja podeželja OECD in skupna kmetijska politika EU sta prinesli nov pogled na podeželski prostor, kjer ni več v ospredju kmetijski sektor ampak večsektorski pristop, s poudarkom na prostoru in ob upoštevanju vseh udeležencev na osnovi lokalnih iniciativ od spodaj navzgor – holistični pristop. Glavni cilj naloge je, s pobudami od spodaj navzgor, poudariti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek kvalitetnih naravnih virov. Te vire, predvsem pojav številnih izvirov mineralne in termalne vode, bi morala občina izkoristiti kot argument pri skupni promociji turizma. Poudarek bi moral biti na bogati zgodovinski tradiciji in na kvaliteti naravnih virov. S povezavo vseh udeležencev turistične ponudbe v Radencih bi Radenci kot prepoznaven zdraviliško-turističen kraj dobili večjo dodano vrednost v turističnih ponudbah. Le-te bi s svojimi programi pritegnile več turistov; posledično bi se lahko uvajala nova delovna mesta, ki so osnova za nadaljnji razvoj samega kraja.
Ključne besede: naravni vrelci, mineralna voda, Radenci, nova paradigma razvoja podeželja, turizem, Radenska, Zdravilišče Radenci
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

12.
STRUKTURNE SPREMEMBE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V OBČINI RUŠE PO LETU 1991
Darja Gradišnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Strukturne spremembe gospodarskih dejavnosti Občine Ruše po letu 1991 bomo analizirali gospodarske spremembe po letu 1991. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj ruškega gospodarstva in strukturne spremembe, nastale po osamosvojitvi Slovenije in njeni integraciji v skupni evropski prostor. Sprememba družbenopolitičnega sistema je s prehodom iz socialističnega samoupravljanja v tržno gospodarstvo pokazala na strukturna neskladja ruškega gospodarstva. Ruško gospodarstvo s klasično strukturo starih industrijskih središč se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Propad delovno intenzivne proizvodne dejavnosti Tovarne dušika Ruše in drugih podjetij je povzročil negativno deindustrializacijo in posledično naraščanje brezposelnosti. Še danes se Občina Ruše uvršča med občine z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v primerjavi s Podravsko regijo in Slovenijo. S prestrukturiranjem gospodarskih dejavnosti se razvijajo mala in srednja podjetja. Še vedno je največ ljudi zaposlenih v proizvodnih dejavnostih, počasi pa se razvijajo tudi terciarne dejavnosti, ki nudijo vedno več delovnih mest. Občina se skupaj s podjetji, lastniki zemljišč, lokalno skupnostjo, izvajalci gospodarskih javnih služb in državo trudi za zagotavljanje primerne podjetniške infrastrukture, za pospeševanje in reorganizacijo obstoječih podjetij, privabiti pa želi tudi nove investitorje. Ker je za razvojni preboj vse pomembnejši človeški kapital oziroma t. i. znanje, je občina s podpisom sporazuma z Univerzo v Mariboru prevzela aktivno vlogo v procesu razvoja in z uresničevanjem temeljnih ciljev evropske kohezijske politike prispevala k spodbujanju podjetniških naložb za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij.
Ključne besede: Občina Ruše, Tovarna dušika Ruše, gospodarstvo, tranzicija, terciarizacija, deindustrializacija, prestrukturiranje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1319; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

13.
PROMETNA DOSTOPNOST SEVERNOJADRANSKIH PRISTANIŠČ: Trst, Benetke, Koper in Reka
Tadeja Mihev, 2016, diplomsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza je še povečala konkurenčni boj med gospodarskimi subjekti. Optimiranje transportnih stroškov je vzpodbudilo iskanje krajših in s tem cenejših poti od proizvajalca do porabnika. Severnojadranska pristanišča so zaradi geografske lege najgloblje v evropski kontinent segajoča »vrata« v Evropo in so tako v zadnjem času zaradi povečanja trgovanja med Evropo in Azijo postala zanimiva predvsem za azijski trg. Obravnavana pristanišča predstavljajo najkrajšo pot med Evropo in Bližnjim, Srednjim in Daljnim vzhodom. Severnojadranska pristanišča so z zaledjem, ki zajema severno Italijo, Avstrijo, južno Nemčijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko in Ukrajino, povezane tako s cestnim kot tudi z železniškim omrežjem, ki pa je zastarelo, preobremenjeno ter pomanjkljivo. Ponekod izgradnja prometnih povezav, ki bi za razvoj pristanišč bile potrebne, še ni realizirana. V sklopu izgradnje osrednjega evropskega omrežja so za obdobje okoli dvajsetih let v načrtu izboljšave, v katere so vključena tudi obravnavana pristanišča. V delovnih načrtih je večji poudarek na nadgradnji in modernizaciji železniškega omrežja in s tem razbremenitvi cestnega prometa, kjer velik problem predstavljajo zastoji ter posledično obremenjenost okolja. Na območju severnega Jadrana gre predvsem za izboljšanje železniških kapacitet, ki ne zadostujejo zahtevam hitro rastočega pretovora severnojadranskih pristanišč, ter odpravo problema ozkih grl in zastojev.
Ključne besede: prometna dostopnost, osrednje omrežje, koridorji, rast kontejnerskega tovora.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1098; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

14.
PROMETNA DOSTOPNOST NASELIJ OB KELTIKI
Marta Lužnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Prometno omrežje v pokrajini tvori bolj ali manj gosto prepleten sistem, ki ga po funkciji lahko primerjamo s prepletom ožilja v našem telesu. Keltika je državna cesta z oznako 102. Povezuje naselja ob skoraj stokilometrski trasi med Kalcami oziroma Logatcem in Robičem. Za številne prebivalce SZ dela Slovenije je edina in obenem najkrajša povezava do glavnega mesta – Ljubljane. V zadnjih letih potekajo večje rekonstrukcije ceste, v pripravi so prostorski načrti gradnje obvoznic mimo naselij na trasi Keltike. Trasa Keltike poteka na Notranjskem po kraških poljih ali njihovih obrobjih. Ves preostali del trase je stisnjen na strme bregove nad rekami Idrijco, Sočo in Nadižo. Trajnostno naravnano urejanje prometa olajša življenje ljudem, ki prometno infrastrukturo dnevno uporabljajo. Zaradi specifičnih razmer bo težko omejiti naraščanje avtomobilskega prometa na Keltiki in cestah, ki se nanjo priključujejo.
Ključne besede: Keltika, promet, prometna dostopnost, naselja ob Keltiki, relief, migracije, stare transportne poti.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1930; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (12,40 MB)

15.
MESTNI PROMET V MARIBORU
Darja Welza, 2016, diplomsko delo

Opis: Današnji tempo življenja vpliva na vedno večjo motorizacijo našega planeta in povzroča vedno večjo odvisnost ljudi od transporta. Vsak človek je v današnjem času vsakodnevno neposredno povezan s prometom: na poti v šolo, službo, po opravkih, na potovanjih ... Skratka, promet nas spremlja na vsakem koraku našega življenja in brez mobilnosti si skorajda ne moremo več predstavljati življenja v 21. stoletju. Geografske značilnosti, položaj, gospodarska in socialna struktura Maribora so tesno povezane s prometom. Maribor ima izjemen strateški geoprometni položaj, dobro prometno dostopnost in povezanost z drugimi kraji po Sloveniji in s sosednjimi državami; poleg tega leži na območju V. in X. Evropskega prometnega koridorja. Razmere v mestu močno pogojuje tudi mestni promet, ki pa ima še vedno številne pomanjkljivosti. Slabo je namreč urejen javni mestni promet, slabo je urejen mirujoči promet, ki predstavlja enega največjih problemov v mestu, saj povzroča vizualno degradacijo okolja in zaseda pomembne javne mestne površine, ki bi lahko bile namenjene drugim dejavnostim. Kot slabost mestnega prometa v Mariboru vidimo tudi nedoslednost in nezanimanje za uveljavitev trajnostnih oblik prometa v mestu – na primer pešačenje in kolesarjenje, ki nima zadostno urejenih površin v mestu, prav tako pa ni ustrezno poskrbljeno za prometno varnost kolesarjev in pešcev. Promet mestu povzroča tudi degradacijske probleme kot so onesnaževanje okolja, hrup in vizualna degradacija okolja. Rešitev v razbremenitvi mestnega jedra je v uvajanju trajnejših oblik prometa, kot je kolesarjenje in bolje urejen javni potniški promet (zlasti kombinacija avtobusnega prometa z železniškim).
Ključne besede: mestni promet, prometna dostopnost in povezanost, mobilnost, transport, javni potniški promet, trajnost
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 2143; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

16.
VPLIV AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE NA DRUŽBENOGOSPODARSKE SPREMEMBE NA ČEŠKEM IN V SLOVENIJI
Amadej Bogovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Potreba po mobilnosti in učinkovitem prevoznem sredstvu je privedla do izuma avtomobila ter posledično do nastanka in razvoja avtomobilske industrije. Ta velja danes v številnih evropskih državah za eno izmed ključnih gospodarskih panog, ki ima številne družbene in gospodarske posledice v okolju, v katerem deluje. Magistrsko delo se osredotoča na vpliv avtomobilske industrije na družbenogospodarske spremembe na Češkem in v Sloveniji. Zaradi lažjega razumevanja celotnega poteka naloge je bilo potrebno najprej v teoretičnem delu naloge predstaviti nekaj ključnih pojmov, vezanih na avtomobilsko industrijo, ter narediti zgodovinski pregled razvoja samega prometa. Temu sledi predstavitev avtomobilske industrije kot pomembnega dejavnika družbenogospodarskih sprememb v prostoru, kar je bil tudi eden izmed namenov magistrske naloge. To je bilo mogoče doseči z analizo in s primerjavo avtomobilske industrije v izbranih državah, kjer smo se v analizi omejili na kazalce, ki prikazujejo vpetost avtomobilske industrije v okolje. Za nadaljnje raziskovanje smo v Republiki Češki izbrali tovarno Škoda, v Sloveniji pa tovarno Revoz. Primerjali smo tudi vlaganja tujih investitorjev v obeh državah in prišli do zaključka, da je Republika Češka primernejša za investicije predvsem zaradi ugodnejšega poslovnega okolja ter dobro zastavljenega načrtnega sistema privabljanja tujih investicij. Obenem smo podali smernice nadaljnjega razvoja avtomobilske industrije in na podlagi pridobljenih podatkov sklepali, kakšna bo prihodnost razvoja avtomobilske industrije v izbranima državama.
Ključne besede: avtomobilska industrija, Slovenija, Republika Češka, Škoda, Revoz
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1571; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

17.
Družbenogospodarske značilnosti vinogradništva v Radgonsko-Kapelskih goricah
Jože Pisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so z vidika vinogradništva med najpomembnejšimi pokrajinami v Sloveniji. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj vinogradništva skozi najpomembnejše faze, ki so zaznamovale preteklo obdobje in sedanjost. Študij strokovne literature, internetnih virov ter zbiranje informacij in podatkov na terenu so bili podlaga ustvarjanja diplomskega dela. Z novo razvojno paradigmo podeželja se je spremenila vloga kmetijstva in posledično vinogradništva v pojmovanju podeželskega prostora. Vinogradništvo zaseda pomembno vlogo v sklopu ohranitve kulturne pokrajine. Naravne in kulturne danosti omogočajo nadaljnji razvoj panoge v smeri ustvarjanja novih delovnih mest in povezovanja s turistično dejavnostjo, ki ima na tem območju velike razvojne možnosti. V prihodnosti bo potrebno še večje sodelovanje med lokalnimi partnerji, saj bodo le tako premostljive pomanjkljivosti, ki se kažejo v majhnosti in posledično nedostopnosti na trgu. Vinogradniki morajo biti usmerjeni v ustvarjanje dodane vrednosti svojih proizvodov in storitev, katerih temelj so naravne danosti in tradicija, ki se kaže v uspešnosti podjetja Radgonske gorice d. d. ter je zgodba o uspehu vinogradništva in vinarstva Radgonsko-Kapelskih goric.
Ključne besede: Radgonsko-Kapelske gorice, nova razvojna paradigma podeželja, Skupna evropska kmetijska politika, vinogradništvo, viničarstvo, obnove vinogradov, Radgonske gorice d. d.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1257; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

18.
Functional changes in Tezno, the industrial zone in Maribor
Lučka Lorber, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: The article discusses the impact of the initial establishment of TAM (Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor) on forming of the industrial zone Tezno, Maribor. Both industrialization and planning economy played a key role in forming of a classic industrial zone, which represented an area of manufacturing activities. In the 1970s and 1980s, Maribor economy made more than a half of total income in secondary sector. Under the influence of socioeconomic changes, restructuring economies and its adaptation to the requirements of the common European market in 1990s influenced on functionaly changes of the industrial zone and on forming of the new business and production zone. The city acceded to the revitalisation of the industrial zone into a perspective Business and production zone Tezno.
Ključne besede: geography, regional geography, city regions, industrialization, industrial zones, restructuring economies, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1403; Prenosov: 116
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva po letu 1991
Lučka Lorber, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava strukturne spremembe mariborskega gospodarstva v tranzicijskem obdobju in v času pridruževanja Slovenije skupnemu evropskemu trgu. Poudarek je dan posledicam negativne deindustrializacije. Ob prvih znakih krize v nosilnih proizvodnih dejavnostih je prišlo do velikega števila brezposelnih in padca dohodka mariborskega gospodarstva v bruto nacionalnem dohodku države. Z analizo gospodarskih strukturnih sprememb v obdobju 1991-2004 ugotavljamo, da je ključni razlog zaostajanja razvoja mariborskega gospodarstva v nizkem investicijskem vlaganju, ki dosega v tem obdobju okoli 90 odstotkov republiškega povprečja. Gospodarsko rast je zavirala tudi nizka dodana vrednost na zaposlenega, neustrezna demografska slika prebivalstva in pomanjkanje gospodarske strategije mesta.
Ključne besede: gospodarstvo, mariborsko gospodarstvo, strukturne spremembe, deindustrializacija, negativna deindustrializacija, gospodarske dejavnosti, lizbonska strategija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1087; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (739,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Interdisciplinary methodological approach to the process of brownfield revitalisation of traditional industrial areas
Lučka Lorber, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Traditional industrial regions in the South-East Europe (SEE) represent an underexplored economic value. Revitalisation is delayed and hindered because of legal, financial, environmental and image problems. This weakens competitive investment position for cities and for SEE as a European region. This paper aims at presenting interdisciplinary methodological approach used in a brownfield revitalisation research project. The research work methodology applies the endogenous approach ("bottom up") on a basis of newly defined land use category of brownfields by the local community. Geography science enjoys an advantage of complexity of understanding spatial issues. This enables geographers to coordinate and harmonize interests between the owners, stakeholders, legislation and human resources. In addition to geographical areas (economic, traffic, demographic, environmental and regional geography) directly involved in the project applicative research, this also includes collaboration of architects, lawyers and economists. The form of applicative research work presented is being developed within the international Revitalisation of Traditional Industrial Areas in South-East Europe (ReTInA) project. The project is funded in the context of the SEE European Transnational Cooperation Programme 2009/12, involving ten partners from seven countries. The main result of the project will be the new methodology and tools to boost brownfield revitalisation in the municipalities and in old industrial areas of SEE region.
Ključne besede: applied geography, interdisciplinary methodological approach, endogenous approach, practice tools, brownfield revitalisation
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1047; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (250,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici