| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRIMERJAVA SOCIALNO-EKONOMSKIH SPREMEMB V OBČINAH BRASLOVČE IN POLZELA PO LETU 1991
Tamara Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem primerjala socialno-ekonomske spremembe v občinah Braslovče in Polzela po letu 1991. Občini sta v letu 2008 praznovali deseto obletnico obstoja. Ležita v Spodnji Savinjski dolini ob reki Savinji. Naravnogeografsko ju zaznamuje razgiban relief in zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije. Demografsko sta občini precej podobni. Število prebivalcev se v obeh občinah povečuje, povečuje se tudi število dnevnih migrantov in število zaposlenih v uslužnostnih dejavnostih. Značilno je staranje prebivalstva. V času obstoja sta občini doživeli številne spremembe na področju gospodarstva, na katere so vplivali svetovni gospodarski trendi, kot sta procesa terciarizacije in deindustrialzacije. Pomen kmetijstva se v občinah zmanjšuje, z njim se ukvarja vedno manj delovno aktivnega prebivalstva. Največji vpliv na razvoj občine Polzela imata Tovarna nogavic in Garant, ki zaposlujeta največ lokalnega prebivalstva. Kljub velikemu vplivu proizvodnih dejavnosti, pa se v občinah povečuje pomen storitev. V občinah delujeta dve osnovni šoli s podružnicami. Poskrbljeno je tudi za zdravstveno in socialno varstvo. Braslovče in Polzela imata velik turistični potencial, vendar le-ta ostaja v veliki meri neizkoriščen. V obeh občinah se povečuje število podjetij, prihodek na podjetje in bruto investicije. S SWOT analizo sem ugotovila, da ima občina Polzela več možnosti za razvoj v prioritetno razvojno področje.
Ključne besede: Polzela, Braslovče, terciarizacija, kmetijstvo, proizvodne dejavnosti, uslužnostne dejavnosti.
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 1601; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (10,56 MB)

3.
GEOGRAFSKI VIDIKI IZGRADNJE DOLENJSKE AVTOCESTE
Martina Gošte, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobno avtocestno omrežje je pogoj za uspešno gospodarsko razvitost določene regije oz. države. Slovenija je začela graditi avtocestno omrežje v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2009 pa naj bi bil dokončan slovenski avtocestni križ, ki poteka v dveh smereh (v smeri severozahod – jugovzhod oz. v smeri X. panevropskega koridorja ter v smeri severovzhod - jugozahod oz. v smeri V. panevropskega prometnega koridorja) in povezuje zahodno oz. osrednjo Evropo z Balkanom ter Jadransko morje z vzhodno Evropo. Za Slovenijo sta ključnega pomena V. in X. panevropski koridor, ki omogočata povezanost Slovenije z ostalimi evropskimi državami ter vstop na skupen evropski trg. Cestni promet danes močno vpliva na okolje, saj prihaja zaradi njega do krčenja gozdov, uničevanja kmetijskih površin, onesnaževanja zraka, tal in vode. Z namenom zmanjšati negativne učinke prometa postaja vedno bolj aktualen trajnostni promet, ki postavlja v ospredje železniški in vodni promet, krepitev javnih prevozov, vzpostavitev mreže kolesarskih poti itd. Že pri načrtovanju tras novih cest je potrebno izdelati poročilo o vplivih na okolje ter negativne vplive zmanjšati na najmanjšo možno mero. Dolenjski avtocestni odsek poteka od Ljubljane (razcep Malence) do mejnega prehoda Obrežje in predstavlja del slovenskega avtocestnega odseka, ki poteka od Karavank do meje s Hrvaško. Ta smer predstavlja del X. panevropskega koridorja. Dokončanje dolenjske avtoceste (predvidoma leta 2009) bo omogočilo ustrezne regionalne povezave znotraj Slovenije ter povezave s sosednjimi državami, ključnega pomena pa bo za jugovzhodno Slovenijo, ki bo z dobrimi prometnimi povezavami pridobila na pomenu. Ob slovenskem avtocestnem križu prihaja do koncentracije prebivalstva in različnih gospodarskih dejavnosti, na območjih v širšem zaledju mest ter na obrobju pa je mogoče opaziti pojav razpršene poselitve oz. celo praznjenje nekaterih predelov. Zaradi tega se je pojavila potreba po novih razvojnih smereh, ki bi tudi tem območjem omogočila boljšo prometno povezanost, s tem pa tudi boljši razvoj celotne regije. Za jugovzhodno Slovenijo je ključnega pomena tretja razvojna os, ki naj bi potekala od Dravograda do Metlike in povezala večja središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem (npr. Gradec, Celje, Novo mesto, Reka, Karlovec). Novo mesto, ki predstavlja center jugovzhodne Slovenije, bo z izgradnjo nove avtoceste pridobilo kvalitetnejšo prometno povezavo proti severu in jugu, znašlo pa se bo tudi na presečišču dveh slovenskih razvojnih osi, kar bo celotnemu območju prineslo dodatne prednosti.
Ključne besede: avtocesta, avtocestni križ, panevropski koridorji, dolenjski avtocestni odsek, nove razvojne osi, jugovzhodna Slovenija, tretja razvojna os
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2727; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
VPLIV ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE NA RAZVOJ CESTNEGA TOVORNEGA PROMETA V SLOVENIJI
Kristina Jazbinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet je dejavnost, katere poglavitna znacilnost je mobilnost. Ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se potreba po prometu veca, saj ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost gospodarskim dejavnostim. Eden od ucinkov prometa je prekomejna širitev gospodarskih tokov, saj povezuje proizvajalce in porabnike. To je razvidno tudi na primeru Slovenije po 1. 5. 2004, ko je postala polnopravna clanica Evropske unije. S tem je vstopila na skupen evropski gospodarski trg ter se vkljucila v proces evropske integracije, ki je zahtevala prilagoditev tudi na podrocju prometa. Ukinitev carinskih uvozno-izvoznih in mejnih formalnosti je povzrocila lažji in hitrejši pretok blaga znotraj Unije ter vplivala na prometne tokove, saj se je obremenjenost cestnega omrežja predvsem zaradi tranzitnega prometa v zadnjih letih mocno povecala. Spremembe obcuti tudi Luka Koper kot vstopna tocka za tovor, namenjen v nekatere države srednje in vzhodne Evrope. Povecanje kolicine luškega pretovora se odraža tudi v cestnem tovornem prometu, saj ugodna strateška lega ob stiku V. in X. panevropskega koridorja omogoca enostaven dostop do vecjih srednjeevropskih središc. Promet in mobilnost vplivata na stopnjo produkcije, zaposlenosti in prihodka državnega gospodarstva, saj vplivata na vsak sektor in na višino BDP.
Ključne besede: cestni tovorni promet, obremenitev prometnic, tranzit, Luka Koper, gospodarski razvoj
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1878; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (9,82 MB)

5.
6.
Razvoj energetike v Češki republiki po letu 1989
Staša Bornekar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj energetike od začetkov procesov gospodarskega prestrukturiranja ter primerjava podatkov o proizvodnji in porabi energije s Slovenijo in EU 27. Za doseganje višjega življenjskega standarda so na Češkem po letu 1989 potrebovali stabilno gospodarsko rast. Za doseganje rasti se je moralo gospodarstvo prestrukturirati. Zmanjšal se je delež industrijske proizvodnje v sekundarnem sektorju in povišal se je delež storitvenega sektorja. Za uspešno tranzicijo gospodarstva je bilo nujno prestrukturirati tudi energetski sektor, da bi na proizvodno enoto porabili manj energije ter tako produktom zagotovili ugodnejše proizvodne stroške. Pomemben dejavnik v spreminjanju energetike je bila njena privatizacija. Privatizacija energetskih podjetij je omogočila lažje uvajanje tehnoloških novosti v proizvodnjo energije. Posodobljena tehnologija proizvodnje energije ter zmanjšanje uporabe premoga sta pripomogli k večji konkurenčnosti energetskega sektorja. Povišana konkurenčnost energetskih podjetij je omogočila njihovo lažje poslovanje na liberaliziranemu trgu. V energetiki se je spremenila struktura proizvodnje energije. Zmanjšali so delež energije iz premoga, toda kljub zmanjšanju deleža ima premog še danes poglavitni pomen v energetskem gospodarstvu Češke republike. Po letu 2003 so povečali tudi delež energije iz jedrskih elektrarn. Uporaba fosilnih goriv se je z leti od začetka tranzicije zmanjševala, vendar ohranjala dominantni pomen za zagotavljanje oskrbe z energijo. Porast porabe primarnih virov energije je opazen v prometu. Uvedba ukrepov za zmanjšanje količine energije iz premoga je pripomogla tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Izkoriščanje naravnih možnosti pridobivanja lokalne energije je v okolju pustilo trajen pečat. V Češki republiki so se sočasno z gospodarskim napredkom začeli intenzivneje zavedati pomena varovanja okolja. Termoelektrarne in industrija z zastarelo tehnologijo so s svojimi izpusti močno onesnažili okolje. Da bi energetika Češke republike ustvarjala višjo dodano vrednost in zaradi mednarodnih zahtev varovala okolje, so začeli po letu 1989 bolj vzpodbujati rabo obnovljivih virov energije. V Češki republiki so pogoji za izkoriščanje obnovljivih virov energije precej omejeni. Hidropotencial vodotokov na Češkem je v največji meri že izkoriščen. Ena izmed dosegljivih poti za doseganje povečevanja deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, je razvoj uporabe biomase. Po uporabi obnovljivih virov Češka republika v primerjavi s Slovenijo, še vedno pridobiva manjši delež energije iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: tranzicija, fosilna goriva, jedrska energija, onesnaževanje, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1660; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

7.
STRUKTURNE SPREMEMBE KMETIJSKE DEJAVNOSTI V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI PO LETU 1991
Alenka Mihalič, 2009, diplomsko delo

Opis: Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše območje za proizvodnjo hrane v Sloveniji. Kmetijstvo je v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici temeljna gospodarska dejavnost. Ugodne naravnogeografske razmere omogočajo, da se v območju ravninskega dela po večini kmečko prebivalstvo ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, v gričevnatem delu tudi z vinogradništvom. Velik pomen kmetijstva se kaže v precejšnem deležu kmetijskih zemljišč in deležu kmečkega prebivalstva.
Ključne besede: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, kmetijstvo, raba zemljišč, kmetijska pridelava, strukturne spremembe na kmetijah
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1409; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (15,86 MB)

8.
NAČRTOVANJE TRAJNOSTNEGA PROMETNEGA RAZVOJA – ŠTUDIJA PRIMERA V OBČINI SLOVENSKE KONJICE
Renata Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Promet kot terciarna dejavnost deluje v prostoru kot povezovalec, omogoča fizično mobilnost, prenos informacij na daljavo, ter je tesno povezan z gospodarskim razvojem. Z naraščanjem ekonomske razvitosti narašča gostota prometa, posledično pa tudi negativni vplivi na okolje. Pri načrtovanju prometa v prihodnosti je nujno upoštevati koncepte trajnostnega, okolju prijaznega razvoja. Omejiti je potrebno trend naraščanja avtomobilskega prometa in ga nadomestiti z okolju prijaznejšimi oblikami ter drugimi ukrepi, ki bodo zagotavljali kvalitetno mobilnost. V Občini Slovenske Konjice so upoštevana nekatera načela trajnostnega razvoja prometa, na številnih področjih pa so še mogoče izboljšave.
Ključne besede: Ključne besede: trajnostni razvoj, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostno načrtovanje prometa, promet v Občini Slovenske Konjice.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1979; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

9.
10.
Vpliv prometa na okolje
Simon Hebar, 2010, diplomsko delo

Opis: Promet nam danes omogoča gospodarski razvoj, veliko svobodo gibanja in deluje kot povezovalec prostora. Z njegovim naraščanjem pa prometni sektor vedno bolj povezujemo z okoljskimi problemi. Prišli smo do točke, kjer je promet postal najpomembnejši vir škodljivih emisij ter tako prevladujoč dejavnik onesnaževanja okolja. Najpomembnejši oz. najbolj raznoliki so vplivi na kvaliteto zraka, saj promet z emisijami pomembno prispeva k onesnaževanju lokalnega ozračja in podnebnim spremembam. Hkrati pa je vpliv na kakovost zraka najbolj nepredvidljiv in ne moremo z gotovostjo napovedati nadaljnjega razvoja dogodkov. Prometni sektor je seveda odgovoren tudi za druge negativne učinke: narašča hrup, izguba biotske pestrosti, onesnaževanje voda, prsti… Ljudje močno občutimo tudi posledice vpliva prometa na socialne in gospodarske dejavnike. Zaradi tega se pojavljajo zahteve po trajnostnem razvoju prometa, ki bi omogočal nemoten nadaljnji razvoj ter bil hkrati prijazen do okolja, saj drugače lahko pričakujemo socialno — ekonomski ali okoljski zlom. Tukaj je najpomembnejše učinkovito izvajanje prometnih politik. Zato je nujno oblikovanje vizije nadaljnjega razvoja, kjer se je potrebno celostno lotiti celotnega prometa, zastaviti konkretne in realne cilje. Ta mora vključevati gospodarski, socialni in ekološki vidik razvoja. Strategija bi morala med drugim urediti preusmeritev tovornega prometa na železnice, večjo pozornost nameniti tranzitnemu tovornemu prometu, izboljšati javni potniški promet, varnost… Pri spodbujanju trajnostnega prometa je EU med vodilnimi na svetu. Zato je ustanovila sistem TERM, ki preko kazalcev spremlja negativne učinke prometa na okolje. Zaradi članstva Slovenije v EU, so bili tudi pri nas uvedeni okoljski kazalci, ki jih ureja ARSO. V sklopu vseh kazalcev je ravno promet tisto področje, kjer se podatki hitro osvežujejo in dopolnjujejo, kar nam na nek način tudi pokaže resnost problemov. Kazalci so namenjeni spremljanju stanja okolja, obveščanju širše javnosti ter kot pomoč prometni politiki. Kazalci nam prikazujejo stanje prometa v Sloveniji in EU, hkrati pa nas opozarjajo na ključne težave v prometu. Tako s pomočjo kazalcev opazimo, da je za vse večje negativne vplive prometa na okolje krivo hitro naraščanje prometa. Obseg potniškega prometa se povečuje predvsem zaradi hitre rasti števila osebnih avtomobilov. Tudi cestni tovorni promet hitro narašča in prevzema najpomembnejšo vlogo v prepeljanem tovoru v Sloveniji, kar se je še izrazito poslabšalo z vstopom Slovenije v EU. Kazalci nam tudi dokazujejo, da smo železniški promet zanemarili in je danes razvojno zaostal ter nekonkurenčen. V zadnjih petnajstih letih Slovenija večino svojih vlaganj v infrastrukturo namreč namenja za cestno omrežje. Ob tem trendu razvoja pa se povečuje tudi poraba končne energije v prometu, saj v zadnjem desetletju promet prevzema prvo mesto po porabi energije. S povečevanjem motorizacije nenehno naraščajo tudi emisije toplogrednih plinov ter ostalih onesnaževal iz prometa. Človek proizvaja čedalje več toplogrednih plinov, zlasti zaradi energetske rabe goriv. Zaradi tega zunanji stroški, kjer glavno vlogo igra cestni promet, predstavljajo veliko breme za državo. Osnovni povzročitelji zunanjih stroškov so nesreče, emisije, zastoji in hrup. Zaradi naraščanja prometa tudi narašča število vseh prometnih nesreč, kar je posledica vse večjega vpliva osebne avtomobilske mobilnosti in opuščanja bolj varnega javnega potniškega prometa, število smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu pa počasi upada. Slovenija se tako vse bolj odmika od trajnostno naravnanega prometnega sistema, kar pa je sodeč po strateških dokumentih ena ključnih točk.
Ključne besede: promet, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostni promet, TERM, prometno–okoljski kazalci
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 8603; Prenosov: 1090
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici