1. Factors influencing habitat selection of three cryptobenthic clingfish species in the shallow North Adriatic SeaDomen Trkov, Danijel Ivajnšič, Marcelo Kovačić, Lovrenc Lipej, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Cryptobenthic fishes were often overlooked in the past due to their cryptic lifestyle, so knowledge of their ecology is still incomplete. One of the most poorly studied taxa of fishes in the Mediterranean Sea is clingfish. In this paper we examine the habitat preferences of three clingfish species (Lepadogaster lepadogaster, L. candolii, and Apletodon incognitus) occurring in the Gulf of Trieste (Northern Adriatic). The results show that all three species have a cryptic lifestyle and are well-segregated based on their depth distribution and macro- and microhabitat preferences. L. lepadogaster inhabits shallow waters of the lower mediolittoral and upper infralittoral, where it occurs on rocky bottoms under stones. L. candolii similarly occurs in the rocky infralittoral under stones, but below the lower distribution limit of L. lepadogaster, and in seagrass meadows, where it occupies empty seashells. Such hiding places in seagrass meadows are also occupied by A. incognitus, which mostly occurs below the lower distribution limit of L. candolii. Despite the overlap of depth and macrohabitat, the probability of individuals of two species encountering each other or competing in the same habitat is low when the depth range is combined with the microhabitat preferences of these species.
Ključne besede: cryptobenthic fish, clingfish, habitat selection, depth distribution, Lepadogaster lepadogaster, Lepadogaster candolii, Apletodon incognitus
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (4,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Krčenje morskih travnikov v slovenskem morju zaradi vpliva podnebnih sprememb in drugih posrednih dejavnikovLovrenc Lipej, Borut Mavrič, Domen Trkov, Martina Orlando-Bonaca, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V zadnjih desetletjih smo priča postopnemu izginjanju morskih travnikov na globalnem nivoju, pri čemer naj bi se njihova površina skrčila za tretjino. Tudi v slovenskem delu Jadrana prihaja do krčenja morskih travnikov, glavne vzroke za to moramo pripisati dejavnikom, kot so plovne poti in pristaniške dejavnosti, poglabljanje morskega dna, komercialne in rekreacijske dejavnosti, kot sta ribolov in privezovanje, odtekanje vode z urbanih in kmetijskih območij, v zadnjem času tudi vse intenzivnejše podnebne spremembe in kisanje oceanov. V pričujoči publikaciji predstavljamo rezultate kartiranja morskih travnikov v Krajinskem parku Strunjan, kjer je bilo v zadnjih letih, zlasti od leta 2018, opaženo obsežno upadanje. Ob tem razpravljamo o dejavnikih, ki vplivajo na razširjenost in regresijo morskih travnikov. Uporaba digitalnih ortofoto posnetkov in satelitskih podob (daljinsko zaznavanje) sta se izkazali za obetavni metodi, ki sta omogočili ugotavljanje prostorskih sprememb v času. Na predelih notranjega dela Strunjanskega zaliva so se travniki kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) skrčili za več kot 80 % površine iz leta 2017. Upoštevaje pokrovnost morskih travnikov v celotnem slovenskem morju se je ta v letih od 2017 do 2018 zmanjšala za približno dobro petino.
Ključne besede: morski travniki, izginjanje, kartiranje, podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 20
Celotno besedilo (14,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv podnebnih sprememb na gnezdenje obrežnih pticDanijel Ivajnšič, Iztok Škornik, Mitja Kaligarič, Lovrenc Lipej, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Podatki 6. poročila IPCC nakazujejo še intenzivnejši trend dviga morske gladine v drugi polovici stoletja. Piranski zaliv bi lahko bil v primeru uresničitve pesimističnih napovedi (ssp585) izpostavljen dvigu morske gladine tudi za 120 cm (v primerjavi z obdobjem 1995–2014). Nedvomno bodo zaradi tega prizadeta nizko ležeča obalna mokrišča in nanje vezani organizmi. Obrežne ptice (še posebej gnezdilke) bodo, zaradi visokega položaja v prehranjevalnem spletu obmorskih mokrišč, prvi pokazatelj okoljskih sprememb. V raziskavi obravnavamo odziv štirih vrst obrežnih ptic, kot so polojnik (Himantopus himantopus), beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus), navadna (Sterna hirundo) in mala čigra (Sternula albifrons), na dvosmerni okoljski pritisk (dvig morske gladine in širjenje antropogenih dejavnosti) v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS). Oceno potencialne spremembe gnezditvene površine ptic zaradi dviga morske gladine smo izračunali na podlagi modelov razširjenosti vrst (Mahalanobisova tipičnost in Maxent). Ugotovitve kažejo, da se bosta beločeli deževnik in polojnik v KPSS kmalu soočila z zmanjšanjem potencialne gnezditvene površine, medtem ko so napovedi za obe vrsti čiger manj dramatične. Odkrit individualistični odzivi preučevanih vrst ptic na dvig morske gladine kot posledice podnebnih sprememb je lahko pomembna informacija za varstvene biologe v zavarovanih območjih, ki pripravljajo načrte za ublažitev negativnih vplivov na zavarovane habitate.
Ključne besede: obalna mokrišča, dvig morske gladine, gnezditveni vzorci, modeli razširjenosti vrst, Krajinski park Sečoveljske soline
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 16
Celotno besedilo (7,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Evaluating seagrass meadow dynamics by integrating field-based and remote sensing techniquesDanijel Ivajnšič, Martina Orlando-Bonaca, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Domen Trkov, Borut Mavrič, Lovrenc Lipej, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Marine phanerogams are considered biological sentinels or indicators since any modification in seagrass meadow distribution and coverage signals negative changes in the marine environment. In recent decades, seagrass meadows have undergone global losses at accelerating rates, and almost one-third of their coverage has disappeared globally. This study focused on the dynamics of seagrass meadows in the northern Adriatic Sea, which is one of the most anthropogenically affected areas in the Mediterranean Sea. Seagrass distribution data and remote sensing products were utilized to identify the stable and dynamic parts of the seagrass ecosystem. Different seagrass species could not be distinguished with the Sentinel-2 (BOA) satellite image. However, results revealed a generally stable seagrass meadow (283.5 Ha) but, on the other hand, a stochastic behavior in seagrass meadow retraction (90.8 Ha) linked to local environmental processes associated with anthropogenic activities or climate change. If systemized, this proposed approach to monitoring seagrass meadow dynamics could be developed as a spatial decision support system for the entire Mediterranean basin. Such a tool could serve as a key element for decision makers in marine protected areas and would potentially support more effective conservation and management actions in these highly productive and important environments.
Ključne besede: Adriatic Sea, seagrass meadow, change analysis, Cimodocea nodosa, image classifiers, Sentinel-2, marine biology, hydrobiology
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Coastal fish fauna in the Cystoseira s.l. algal belts : experiences from the Northern Adriatic SeaLovrenc Lipej, Danijel Ivajnšič, Valentina Pitacco, Domen Trkov, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Cystoseira s.l. forests are recognised as important habitats which host diverse coastal fish assemblages. Many fish species use such habitats as feeding, breeding, and nursery grounds. Since the coastal fish community depends on the availability of dense macroalgal belts, the decline of these habitats in the Mediterranean Sea also affects the density of coastal fish species. We studied the coastal fish assemblage in Cystoseira s.l. forests in three consecutive years 2019–2021 in the Gulf of Trieste (Adriatic Sea). Data on coastal fish fauna were collected by visual counts conducted by SCUBA diving. Data on algal cover and habitat types were obtained by recording with a video camera. Similarities and differences in the fish community were analysed in terms of habitat and substrate preferences. A total of 34 species were recorded in Cystoseira forests. The results of the present study show that the different algal cover and associated depth gradient have different effects on the fish assemblage in coastal waters, affecting species composition and abundance. For many species, particularly labrids and sea breams, there is a decreasing temporal trend in frequency of occurrence and density. However, fish community trends can be used as a good “proxy” to evaluate the algal belt status. Our results indicate that rapid conservation and restoration actions are needed to stem the decline of Cystoseira s.l. forests.
Ključne besede: Cystoseira s.l. forests, fish assemblage, fish biodiversity, habitat preference, macroalgal belt, Mediterranean Sea
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Biometrija, spolna dvoličnost in razmnoževalna biologija izbranih vrst rakovic (crustacea: decapoda) v severnem jadranuMona Rezaei, 2020, doktorska disertacija Opis: Povzetek
Raziskovana je bila distribucija in struktura populacije 4 vrst rakovic (Decapoda: Crustacea), Medorippe lanata, Goneplax rhomboides, Liocarcinus depurator in Liocarcinus vernalis, glede morebitnih učinkov na ribištvo in uporabo vlečnih mrež na njihovo populacijo. Raziskava je bila narejena v severnem Jadranu.
Kot del ribiške odprave, je bilo decembra 2013 v vodah severnega Jadrana ulovljenih skupaj 1100 primerkov, vseh 4 vrst. Rakovice so bile zbrane iz 32 vzorčnih postaj. Globina voda se je gibala med 10,6 m in 84 m. Izvedene so bile biometrične meritve ter prešteto je bilo število jajčec. (L. depurator in L. vernalis).
Razmerje samic in samcev (L. depurator, L. vernalis, M. lanata in G. rhomboides) je bilo sledeče - 1:1.5, 1:2, 1:0.8 in 1:57. Med vrstama L. depurator in L. vernalis ni bilo pomembnejših razlik v številu jajčec. Nobene pomembne povezave ni bilo ugotovljene med zunanjim oklepom (širina / dolžina) in številom jajčec teh rakovic. G. rhomboides ima očitno večji Fultonov pogojni indeks kot ostale vrste. Povezava med globino vode in merjenimi biometričnimi parametri so dale šibke, vendar pomembne rezultate, v glavnem pri samcih L. Vernalis. Rakovic obeh spolov je bilo obilo na vseh proučevanih globinah in ni bilo pomembnejše povezave med globino morja in številom rakovic. Samo v primeru (M. Lanata) je bila razporeditev le teh bolj izrazita na globinah manjših od 50 metrov, ne glede na spol. Samci L.vernalis so bili precej večji od samic, kar kaže na velikost spolne dvoličnosti. Ta velikost dvoličnosti je bila opažena pri M. lanata na stopnji zunanjega oklepa, brez večje razlike v mokri teži. Vseeno pri tej vrsti so bile samice večje, pri merjenju zunanjega oklepa, kot samci.
Ključne besede: Medorippe lanata, Goneplax rhomboides, Liocarcinus depurator, Liocarcinus vernalis, Biometrija, Severno Jadransko morje
Objavljeno v DKUM: 03.08.2020; Ogledov: 1124; Prenosov: 0 |
7. Prispevek k poznavanju ekologije solinarke (aphanius fasciatus) v slovenskih obrežnih mokriščihNola Obersnel, 2019, magistrsko delo Opis: Solinarka Aphanius fasciatus je majhna vsejeda riba iz družine drstečih živorodnih krapovcev (Cyprinodontidae). V Sloveniji je prisotna na več obmorskih mokriščih. Naša raziskava je potekala v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah od jeseni 2014 do decembra 2016. Opravili smo 24 vzorčenj. V pionirski raziskavi (2014 in 2015) smo ugotavljali vpliv ekoloških dejavnikov na kondicijski indeks rib solinark. Namen je bil nadgraditi pionirsko raziskavo z novimi dejstvi in znatno večjim vzorcem ter ugotoviti ali se ugotovljeni vzorec (kondicijski indeks in biometrija) iz predhodne raziskave ohranja. Metoda vzorčenja je temeljila na lovu osebkov z veliko mrežo za lov planktona, vršami ter srednje veliko mrežo za lov manjših morskih organizmov. Za ugotavljanje fizičnega stanja osebkov smo za vsak osebek (2379 osebkov) na podlagi dolžine in mase izračunali Fultonov kondicijski faktor. Ugotovili smo, da imajo solinarke boljši kondicijski indeks in biometrične lastnosti v večjih habitatih, kot so solinski bazeni ter lagune in nekoliko slabši v manjših habitatih (kotanje in kanali). Prisotnost vegetacije ni ključna za preživetje. Najmanj primerna območja zanje so naravne majhne kotanje brez dotoka vode. V slednjih je večja možnost infestacij s paraziti, kot v lagunah, kanalih in solinskih bazenih. V populacijah so samice v primerjavi s samci številčnejše in imajo boljši kondicijski indeks ter biometrične lastnosti. Starostno razmerje populacij je v prid mlajšim osebkom. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smotrno vzorčiti v poletnih mesecih ter v večjih habitatih.
Ključne besede: solinarka, Fultonov kondicijski faktor, biometrične lastnosti, solinski bazen, kanal, kotanja, laguna
Objavljeno v DKUM: 23.01.2020; Ogledov: 1093; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,46 MB) |
