| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ČASNIK ŠTAJERC MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Liljana Hronek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obdobje prve svetovne vojne in prikazuje preganjanje Slovencev, majniško deklaracijo, deklaracijsko gibanje ter kulturne dogodke skozi oči časnika Štajerc. Osnovni vir za diplomsko delo je torej predstavljal nemško orientirani časnik Štajerc, ki je izhajal od leta 1900 do 1918 v ptujski »nemški trdnjavi«. Le-ta je močno zaznamovala njegovo pisanje o dogodkih in njegova stališča, saj je prinašal članke naklonjene Nemcem in njihovim privržencem ter članke uperjene proti narodno zavednim Slovencem. V duhu močnega avstrijskega patriotizma in nemške orientacije je zato odobraval aretacije Slovencev v prvih letih vojne, ostro kritiziral majniško deklaracijo in nasprotoval deklaracijskemu gibanju ter se veselil protideklaracijskih izjav in shodov. Zaradi okrnjenega kulturnega življenja med prvo svetovno vojno je redko poročal o kulturnih dogodkih. Čeprav je bil nemško orientiran, je bil pisan v slovenskem jeziku, da bi se čimbolj približal slovenskemu kmetu na podeželju, kateremu je bil namenjen.
Ključne besede: prva svetovna vojna, preganjanje Slovencev, majniška deklaracija, deklaracijsko gibanje, kulturno dogajanje, Štajerc.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2406; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM
Liljana Hronek, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenje geografije na prostem zajema vse učenčeve učne aktivnosti izven šolskih prostorov in je zaradi neposrednega stika z okoljem (naravnim in družbenim), ki ga učenec doživlja z vsemi čutili, učno zelo dragoceno in nenadomestljivo. V diplomskem delu smo predstavili terminološko raznolikost poimenovanja učenja na prostem, ki deloma izhaja tudi iz same opredelitve izvedbe izkustvenega učenja ter značilnosti pomembnega učenja geografije na prostem. Z vidika vključenosti učenja geografije na prostem smo analizirali osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da zaradi različnih učnih sistemov v izbranih državah prihaja do različne stopnje zastopanosti učenja geografije na prostem, da pa vse države izkustvenemu učenju namenjajo vedno večjo pozornost. Osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji smo z vidika vključenosti učenja geografije na prostem analizirali za obdobje zadnjih 50-ih let. Izdelali smo tudi primer učenja geografije na prostem za 9. razred osnovne šole.
Ključne besede: geografija, učenje na prostem, neposredno opazovanje, učni načrti, osnovna šola, Slovenija, Hrvaška, Nemčija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2471; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici