| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza lokacijsko-specifičnih dejavnikov vhodnih tujih neposrednih naložb Slovenije in Češke
Lilijana Virtič, 2018, magistrsko delo

Opis: Tuje neposredne naložbe (TNN) so ena zahtevnejših oblik vstopa na tuji trg, ki jih izvedejo podjetja predvsem z namenom izkoriščanja prednosti tujih trgov, kot so na primer nižji stroški poslovanja in delovne sile ter izogibanja slabostim trga, iz katerega prihajajo investitorji, kot so na primer visoke davčne stopnje. Motivi, zaradi katerih se podjetja odločajo za naložbe na tujih trgih, lahko razdelimo v štiri skupine motivov, in sicer na: motive z namenom povečevanja učinkovitosti podjetja, motive iskanja cenejših virov, motive povezane s trgom, kot so na primer sledenje konkurenci, in motive, ki so povezani s strateškimi cilji in zmožnostmi podjetij. Za države investitorice in prejemnice lahko to prinese tako pozitivne kot negativne učinke. Države investitorice lahko s tem pridobijo dodatne prihodke, zaradi večje izpostavljenosti tujim trgom postanejo podjetja, ki investirajo, bolj konkurenčna in pridobijo nova znanja ter izkušnje, prav tako se poveča tudi zaposlenost v državi investitorici. Vendar pa lahko naložbe domačih podjetij v tujini pomenijo tudi, da pride do odpuščanja številnih delavcev v domači državi zaradi cenejše delovne sile v tujini. Za državo prejemnico pa to pomeni, da se z naložbo tujih podjetij poveča konkurenca na trgu, kar je lahko dobro, saj imajo potrošniki več izbire, domača podjetja pa so prisiljena izboljšati svoje poslovanje, da bi bila bolj konkurenčna tujim podjetjem. Z vprašanjem, zakaj se podjetja odločijo za TNN, se ukvarjajo različne teorije, kot so teorija monopolističnih prednosti, teorija življenjskega cikla proizvoda, internalizacijska teorija in eklektična paradigma. Na to, ali se bo podjetje odločilo za naložbo na tujem trgu, vplivajo številni dejavniki, ki so vezani tako na podjetje, državo, v katero so namenjene naložb, kot na druge dejavnike. Tako eklektična paradigma loči med podjetniško-specifičnimi prednostmi, ki so edinstvene za podjetje, lokacijsko-specifičnimi prednostmi, ki se nanašajo na značilnosti lokacije oziroma države, v katero namerava podjetje vlagati, in na internalizacijske prednosti, ki se nanašajo na dajanje prednosti vzpostavitvi lastnih podružnic v tujini namesto prodaje pravic za delovanje drugim tujim podjetjem. Naša empirična raziskava je pokazala, da je Češka bolj ugodna lokacija za TNN kot Slovenija, saj je njen obseg vhodnih TNN veliko večji, kar pomeni, da je konkurenčnost Slovenije manjša. To lahko vidimo tudi po raziskavah, ki preučujejo konkurenčnost in poslovno okolje držav. Kljub veliki razliki med obsegom vhodnih TNN prejemata obe državi največ naložb iz evropskih držav. Češka ima dobro razvito poslovno okolje, kar kažejo tudi podatki o visoki gospodarski rasti in nizki stopnji brezposelnosti. Slovenija pa se sooča s številnimi problemi, med drugim ima dokaj visoko brezposelnost, visok javni dolg, nizek obseg TNN in zapleteno poslovno okolje. Kljub temu pa imata na določenih področjih enake težave. To so področja pravne države, neučinkovitosti sodstva, neučinkovitosti javnih institucij, plačevanja davkov, najemanja kreditov in pridobitve gradbenih dovoljenj. Slovenija je manj ekonomsko svobodna kot Češka, prav tako podjetja v poslovnem okolju Češke veliko enostavneje poslujejo kot v Sloveniji.
Ključne besede: vhodne tuje neposredne naložbe, Slovenija, Češka, eklektična paradigma, lokacijsko-specifični dejavniki, poslovno okolje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 1343; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ NIZOZEMSKE IN DANSKE
Lilijana Virtič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z analizo poslovnega okolja podjetje pridobi podatke, ki jih potrebuje za uspešen vstop in nastop na tujem trgu. S tem ugotovi, katere značilnosti ima okolje in kako bodo te vplivale na poslovanje podjetja. Podjetje bo moralo preučiti negospodarsko, gospodarsko, tržno okolje in tudi interno okolje podjetja. S tem bo spoznalo, kakšne so njegove prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki izhajajo iz značilnosti tujega poslovnega okolja. Tveganja so prisotna na vsakem trgu in izhajajo iz razmer na tujem trgu. Tveganja razdelimo na politična, komercialna in finančna. Tveganja lahko nastanejo tudi, če podjetja ne preučijo dobro trga ali kadar želijo svoj način poslovanja prenesti v okolje, kjer so navade potrošnikov drugačne. Za podjetja je pomembno, da ugotovijo, katera tveganja so prisotna in kako bodo vplivala na podjetje. Podjetje lahko tveganja zmanjšuje z zavarovanjem posla, izogibanjem preveč tveganim trgom, rednim posodabljanjem podatkov o razmerah na trgu, razpršitvijo trgov in preučitvijo deželnih tveganj. Danska je država z visokim BDP na prebivalca ter visoko kupno močjo potrošnikov. Ima ugodno poslovno okolje, ki je odprto za tuje investicije z enostavnim postopkom za ustanovitev podjetja. Trenutna gospodarska rast je šibka, zato poskuša povečati zaposlenost. 20 % energije pridobi iz obnovljivih virov in v prihodnje hoče ta delež še povečati. Je ena od vodilnih v proizvodnji vetrnih turbin. Nizozemsko gospodarstvo po krizi dobro okreva, saj se stopnja nezaposlenosti zmanjšuje, inflacija je zmerna in gospodarstvo raste. Ima dobro organizirana pristanišča in učinkovito logistiko. Del energije pridobivajo iz obnovljivih virov, predvsem iz vetra in tudi iz valov.
Ključne besede: Analiza poslovnega okolja, analiza tveganj, politična tveganja, komercialna tveganja, Danska, Nizozemska.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2016; Ogledov: 1478; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (635,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici