SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 388
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Študij vpliva hitrosti preizkušanja na obnašanje specialnih prej pri nateznem preizkusu
Lidija Gomboc Szabó, 2011, magistrsko delo

Opis: Technische Textilien unterscheiden sich grundsätzlich in ihrem Anforderungs- und Leistungsprofil von den klassischen textilen Garnen und Flächen. So sind Garne und daraus hergestellte Textilmaterialien in der Produktion und in ihrer Anwendung zunehmend hochdynamischen Belastungssituationen ausgesetzt. Die Festlegung von Spezifikationen und die Auslegung der verwendeten Materialien erfolgt aber nach wie vor durch Kenngrößen, die im Normzugversuch bei vorgegebenen Prüf- und Dehngeschwindigkeiten ermittelt wurden. Auf Grund ihrer viskoelastischen Eigenschaften, verhalten sich polymere Garne jedoch abhängig von der Belastungsgeschwindigkeit. Für die Ermittlung der mechanischen Eigenschaften - speziell der Kraft-Dehnungseigenschaften von Filamentgarnen mit oder ohne Drehung im Zugversuch unter Hochgeschwindigkeitsbelastungen - fehlt jedoch eine geeignete Prüfmethodik. Erst diese Kenntnisse ermöglichen gesicherte Aussagen über dynamisch ablaufende Anwendungssituationen. Im Rahmen dieser Arbeit wurden Hochleistungsgarne aus Polyamid (PA 6.6 und PA 4.6) und Polyethylenterephthalat (PET) getestet. Zuerst wurden die untersuchten Garne bei niedrigen Dehnraten von 0,0017 s-1 bis 1,2 s-1 (so genannte quasistatische Zugprüfung) mit einer klassischen Zugprüfmaschine Z 010 von Zwick untersucht. Außerdem wurde die Probenhalterung und die Prüftechnologie einer servohydraulische Zugprüfmaschine HTM 2008 von Zwick modifiziert. So konnten die untersuchten Garne auch bei höheren Dehnraten von 1 s-1 bis 500 s-1 (so genannten dynamischen Zugprüfung) geprüft werden. Um die entsprechenden Dehnraten zu realisieren, wurden Einspannlänge und Prüfgeschwindigkeit an beiden Zugprüfmaschinen variiert. Grundlage der Ergebnisdiskussion ist das Kraft-Dehnungs-Verhalten, gemessen unter Beanspruchungen gemäß DIN EN ISO 2062. Die dazu vergleichende Auswertung der Versuchsreihen bei hohen Prüfgeschwindigkeiten bildet jedoch den Schwerpunkt der experimentellen Untersuchungen und Betrachtungen. Die Versuchsergebnisse werden auch bezüglich der Einflussgrößen (Klemmen, Prüfmaschinentyp, Einspannlänge) diskutiert. Bei allen Versuchsreihen wurde das örtliche Auftreten des Fadenbruchs dokumentiert und statistisch ausgewertet. Es zeigte sich, dass viele Brüche in der Nähe der Klemmen auftraten. Ausgewählte Bruchenden die bei unterschiedlichen Dehnraten entstanden sind wurden im REM auf ihren Versagensmechanismus hin analysiert. Die Studie hat gezeigt, dass sich die Prüfgeschwindigkeit auf das Verhalten von technischen Garnen im Zugversuch auswirkt. Zwar zeigte die maximale Zugkraft der Garne kaum eine Abhängigkeit von der Prüfgeschwindigkeit, jedoch reduzierten höhere Prüfgeschwindigkeiten bei allen untersuchten Garntypen die Dehnung bei maximaler Zugkraft.
Ključne besede: PA 6.6, PA 4.6, PET, Filamentgarne, quasistatische Zugversuch, Hochgeschwindigkeitszugversuch, klassische Zugprüfmaschine, servohydraulische Zugprüfmaschine, Dehnrate, Dehngeschwindigkeit, Prüfgeschwindigkeit, Norm DIN EN ISO 2062
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1713; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (6,96 MB)

5.
Analiza vpliva hitrosti preizkušanja na obnašanje tehničnih filamentnih prej pri nateznem preizkusu
Lidija Gomboc Szabó, Renate Lützkendorf, Marina Weiß-Quasdorf, Majda Sfiligoj-Smole, Zoran Stjepanović, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku sta predstavljena dva različna načina nateznega preizkušanja linijskih tekstilij: natezno preizkušanje pri standardnih pogojih preizkušanja s standardnim dinamometrom in natezno preizkušanje pri ve- likih hitrostih. Raziskovali smo obnašanje treh tipov tehničnih filamentnih prej: dveh poliamidnih (PA 6.6 in PA 4.6) in polietilenteraftalatnega (PET) multifilamenta visokih trdnosti. Na podlagi rezultatov raziskave sklepamo, da deformacijska hitrost ($\dot{\epsilon}$) pri vseh treh preizkuševalnih prejah vpliva na natezne lastnosti materiala. To pomeni, da se mehanskih lastnosti in nateznega obnašanja prej pri velikih hitrostih obremenitve ne da pojasnjevati zgolj s podatki, dobljenimi pri standardnih pogojih preizkušanja, temveč je treba uvesti ustrezno metodo z višjimi hitrostmi preizkušanja.
Ključne besede: tehnične multifilamentne preje, konvencionalni natezni preizkus, visokohitrostno preizkušanje, standardni dinamometer, servohidravlična natezna naprava
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 391; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (260,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Priprava industrijske vode iz reke Mure : diplomsko delo visokošolskega študija
Lidija Fras Zemljič, 1998, diplomsko delo

Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1606; Prenosov: 0

8.
ELEMENTARNA KARAKTERIZACIJA FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN
Marko Munda, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi je izvedena protimikrobna funkcionalizacija dveh vlaknotvornih polimerov (naravni polimer: celuloza, sintetični polimer: polietilentereftalat) ki se najpogosteje uporabljata v najnaprednejših panogah kot so embaliranje živilskih izdelkov, razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov, ter vsadkov, itd. Za funkcionalizacijo le-teh smo uporabili polisaharid hitozan in sicer absorbiran v obliki tankih površinskih slojev s katerimi vnašamo v vlakna nove funkcionalne skupine, ki so gonilna sila biološke aktivnosti. Zatorej je bistvenega pomena uporaba tehnik, ki omogočajo analizo površinske elementarne sestave funcionaliziranih materialov. Cilj diplomske naloge je tako preučevanje površin funkcionaliziranih materialov z uporabo spektroskopskih metod ATR-FTIR ter komplementarne Raman spektrofotometrije za kvalitativno analizo funkcionalnih skupin vlaken. Doslej se je obema tehnikama namenjalo premalo pozornosti in sta tako okviru diplomske naloge podrobno preučeni in optimirani za uporabo vlaknotvornih polimerov funkcionaliziranih s polisaharidi. Analize funkcionaliziranih PET folij so pokazale da se hitozan v obliki filma oprime nosilnega materiala le mehansko in/ali s fizikalno adsorpcijo, medtem ko pa na celuloznih vlaknih ni moč zaslediti hitozana.
Ključne besede: celulozna vlakna, polietilentereftalat, hitozan, funkcionalizacija, ATR FT-IR, Raman
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1713; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Funkcionalizacija vlaken s sinergistično formulacijo tenzid-polisaharid
Matej Bračič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Številni postopki funkcionalizacije medicinskih tekstilij so človeku in okolju neprijazni. Zaradi tega, vse večje zdravstvene osveščenosti ljudi in številnega porasta različnih bolezni se povečuje zanimanje za postopke, kjer se uporabljajo okolju prijazni alternativni polisaharidi. Večina alternativnih polisaharidov ima za tovrstno uporabo pomanjkljivosti, kot je omejena inhibicija patogenih bakterij. Ideja magistrske naloge je v razvoju sinergistične formulacije med polisaharidom hialuronsko kislino z vlažilnim učinkom in novo, naravno kationsko površinsko aktivno snovjo MKM s protimikrobnimi lastnostmi, za premaz na viskozni tkanini. Za karakterizacijo sinergistične formulacije med MKM in hialuronsko kislino smo uporabili nevtralizacijske potenciometrične titracije, potenciometrične titracije z uporabo ionselektivne elektrode, občutljive za površinsko aktivne snovi, ter fluorimetrične titracije na osnovi pirena. Rezultati so pokazali, da so interakcije med obema nad kritično koncentracijo asociacije močno kooperativnega značaja. Izoterme stopnje vezanja pa kažejo na vezavo površinsko aktivnega sredstva na hialuronsko kislino v presežku. Karakterizacijo viskozne tkanine, funkcionalizirane s sinergistično formulacijo, smo izvedli z uporabo nevtralizacijskih potenciometričnih titracij, meritvijo stičnega kota s tenziometrijo in protimikrobnim testiranjem. Funkcionalizirana viskozna tkanina izkazuje pozitiven naboj zaradi prisotnosti MKM, kar se neposredno odraža v njeni izredni redukciji patogenih bakterij. Funkcionalizacija viskozne tkanine s sinergistično formulacijo med MKM in hialuronsko kislino je inovativna in primerna za uporabo v medicinske namene, predvsem na področju celjenja ran.
Ključne besede: medicinske tekstilije, viskoza, površinsko aktivne snovi, polisaharidi, hialuronska kislina, potenciometrične titracije, fluorimetrična spektroskopija, tenziometrija, stični kot, protimikrobno testiranje
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1970; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
Cellulose fibres functionalised by chitosan : characterization and application
Simona Strnad, Olivera Šauperl, Lidija Fras Zemljič, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: cellulose fibers, medical applications, chitosan, antimicrobic properties
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 882; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici