| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Identifikacija nevarnosti ter analiza vplivov na okolje pri hidrotermični razgradnji vlaken iz melaminskih eterificiranih smol : magistrsko delo
Timotej Vidovič, 2022, magistrsko delo

Opis: Plastični odpadki predstavljajo velik problem za okolje, saj se velike količine proizvedene plastike ob koncu življenjske dobe znajdejo na odlagališčih, kjer onesnažujejo tla, vode in zrak. Poseben izziv predstavljajo termoseti, ki jih je zaradi njihovih lastnosti težje reciklirati v primerjavi s termoplasti. Melaminske smole spadajo med termosete in so znane predvsem po svoji toplotni odpornosti in stabilni strukturi. Zaradi teh lastnosti in predvsem zaradi trenutnega neznanja glede možnosti recikliranja, svoj življenjski cikel pogosto končajo na odlagališčih. Encimski in hidrotermični procesi so obetavne metode za možno recikliranje in ponovno uporabo termosetov. Oboji procesi predstavljajo okolju prijazne metode za pretvorbo plastičnih odpadkov v uporabne materiale. Encimski procesi povzročijo razgradnjo materiala pod blagimi okolju prijaznimi pogoji, hidrotermični procesi pa uporabljajo vodo pri visoki temperaturi in tlaku. Tekom magistrskega dela smo preučili encimsko in hidrotermično razgradnjo vlaken melaminske eterificirane smole (MER). Encimsko razgradnjo smo izvedli z uporabo različnih prebavnih encimov, hidrotermično razgradnjo pa pri različnih temperaturah razgradnje: 200, 250, 275, 300 in 350 °C. V vodni fazi smo s pomočjo kivetnih testov analizirali vsebnosti formaldehida, organskih kislin, skupnega dušika in amonijaka. Pri hidrotermični razgradnji smo dodatno analizirali še trdno in plinasto fazo. Glede na podatke pridobljene iz eksperimentalnega dela pri različnih temperaturah hidrotermične razgradnje smo nadalje analizirali okoljske odtise s pomočjo programske opreme OpenLCA in različnih baz podatkov. Ocenili smo odtis toplogrednih plinov (GHG), dušika, fosforja, energetski in ekološki odtis ter potencial strupenosti za človeka. Rezultati kažejo, da je razgradnja pri 200 °C povzročila najmanjši vpliv na okolje, vendar pa so bile največje količine sekundarnih spojin pridobljene pri temperaturi razgradnje 300 °C.
Ključne besede: vlakna iz melaminskih eterificiranih smol (MER vlakna), encimska razgradnja, hidrotermična razgradnja, identifikacija nevarnosti, HAZOP, analiza življenjskega cikla (LCA)
Objavljeno v DKUM: 16.06.2022; Ogledov: 55; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

2.
Analiza proizvodnega procesa za trajnostno proizvodnjo formalina : magistrsko delo
Jan Puhar, 2022, magistrsko delo

Opis: Formalin je pomembna kemikalija, ki se proizvaja v velikih količinah, njegova proizvodnja pa je energetsko zahteven proces. Zmanjšanje porabe energije procesa bi prispevalo tako k ekonomskim prihrankom kot tudi k zmanjšanim okoljskim vplivom in bi omogočilo bolj trajnostno proizvodnjo formalina kot vmesnega ali končnega produkta. Cilj magistrskega dela je izboljšanje trajnosti proizvodnega procesa formalina preko reformiranja metana z analizo energetskega, ekonomskega in okoljskega vidika. Na simuliran proces je bila uvedena toplotna integracija, ki je bila izvedena s pomočjo uščipne metode in matematičnega programiranja, kjer smo uporabili pretovorjevalni optimizacijski model. Za izvedbo toplotne integracije smo uporabili sekvenčni pristopom, pri čemer smo najprej minimirali stroške pogonskih sredstev, nato smo minimirali število toplotnih prenosnikov ter nazadnje sintetizirali omrežje toplotnih prenosnikov. Za procesa pred in po toplotni integraciji smo izvedli ekonomsko analizo na osnovi investicijskih in obratovalnih stroškov, kjer smo uporabili faktorsko metodo. Izvedena je bila tudi analiza življenjskega cikla, s katero smo ocenili okoljske vplive procesa pred in po toplotni integraciji. Rezultati kažejo, da toplotna integracija procesa zmanjša porabo pogonskih sredstev za 39 %, kar posledično vodi do 11 % prihrankov v investicijskih stroških. Toplotna integracija izboljša proces tudi z okoljskega vidika, kjer so okoljski vplivi zmanjšani za 7 do 22 % v izbranih kategorijah vpliva. Študija v magistrskem delu služi kot izhodišče za nadaljnje raziskave izboljšanja trajnosti proizvodnje formalina.
Ključne besede: Proizvodni proces formalina, toplotna integracija, zmanjšanje porabe energije, ekonomska analiza, okoljska analiza.
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

3.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, magistrsko delo

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

4.
Sinteza dobavnega omrežja proizvodnje bioplina iz odpadnega mulja čistilnih naprav in drugih surovin : magistrsko delo
Manca Podričnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Primarni viri energije v svetu temeljijo pretežno na naftnih derivatih, vendar je težnja po obnovljivih virih vedno večja. Biogoriva predstavljajo nadomestek za večino pogonskih goriv fosilnega izvora. Eden od najpomembnejših vrst biogoriv je bioplin, ki ga lahko pridobimo s pomočjo anaerobne razgradnje organskih snovi. Anaerobna digestija je mikrobiološki razkroj organskih snovi s pomočjo bakterij brez prisotnosti kisika, kjer kot glavni produkt nastaja bioplin. Magistrska naloga je sestavljena iz eksperimentalnega in računalniškega dela. Pri eksperimentalnem delu smo izvedli proces anaerobne monodigestije iz različnih komunalnih in industrijskih odpadkov. Pred samim procesom smo surovine obdelali ter jih karakterizirali, tekom procesa pa smo spremljali različne parametre, ki vplivajo na proces ter merili volumen in sestavo nastalega bioplina. Največ bioplina smo pridobili iz flotata, filtracijskega dodatka, bučnih prg ter iz pinjenca. Podatke, pridobljene iz eksperimentalnega dela v laboratoriju smo uporabili za optimiranje modela dobavnega omrežja proizvodnje električne energije iz bioplina v programu GAMS. Model smo preizkusili na različnih scenarijih, kjer smo spreminjali kapaciteto bioplinarne, cene surovin, vsebnost suhe snovi substratov idr. Kot najbolj učinkoviti substrati za uporabo v bioplinarni so se glede na razpoložljive surovine izkazali blato iz komunalne čistilne naprave, pinjenec, bučne prge ter grozdne tropine. Ugotovili smo, da bioplinarna deluje najbolj dobičkonosno pri obratovalni moči 0,6 MW, 12 % vsebnosti suhe snovi v fermentorju ter pri uporabi odpadnih surovin, za katere prejmemo plačilo za njihovo obdelavo.
Ključne besede: anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, dobavno omrežje, mulji čistilnih naprav, komunalni in industrijski odpadki, optimiranje
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 144; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

5.
Simulacija in optimiranje organskega Rankinovega cikla za izkoriščanje odpadne toplote pri proizvodnji aluminija : magistrsko delo
Monika Dokl, 2021, magistrsko delo

Opis: Proizvodnja aluminija spada med energetsko najintenzivnejše proizvodne procese, saj se med postopkom elektrolize porabi velika količina električne energije. Približno polovica energije, ki se porabi med proizvodnjo, se izgubi kot odpadna toplota. Takšna nizkotemperaturna toplota je primerna za pridobivanje energije, kot je proizvodnja električne energije z organskim Rankinovim ciklom (ORC). V magistrskem delu smo se osredotočili na maksimiranje proizvodnje električne energije in maksimiranje neto sedanje vrednosti (NSV) celotnega sistema. V procesu smo uporabili tri delovne tekočine R245fa, R1234yf in R1234ze ter analizirali ekonomsko uspešnost projekta. Proces smo simulirali s simulatorjem Aspen Plus in optimirali z optimizacijskim programom GAMS. Pri simulaciji smo za organske delovne tekočine in vodo upoštevali termodinamsko metodo REFPROP, medtem ko smo za dimne pline zaradi vsebnosti HF uporabili metodo NRTL. Podatke o odpadnem viru toplote pri proizvodnji aluminija smo dobili iz aluminijeve industrije in podatke o termofizikalnih lastnostih fluidov v bazi podatkov programa Aspen Plus. Z optimiranjem smo določili optimalne delovne parametre, kot so masni in energijski pretoki, tlaki in temperature v procesu ter ocenili ekonomsko uspešnost projekta. V osnovnem modelu smo preučevali vpliv minimalne temperaturne razlike v toplotnih prenosnikih, temperature in pretoka dimnih plinov na maksimalno proizvodnjo električne energije v turbini ter vpliv cene toplote na maksimalno neto sedanjo vrednost. Z optimiranjem smo poiskali optimalno ravnovesje med termodinamskimi in ekonomskimi parametri sistema. Proces z delovno tekočino R245fa lahko s turbino proizvede do 803,35 kW električne energije. Okolju prijaznejši delovni tekočini R1234yf in R1234ze dajeta nižjo proizvodnjo električne energije in manj dobičkonosen sistem. Proces je ekonomsko uspešen le, če poleg proizvodnje električne energije uporabimo toplotno energijo, kjer cena toplote znaša vsaj 0,008 EUR/kWh.
Ključne besede: proizvodnja aluminija, izkoriščanje odpadne toplote, organski Rankinov cikel, proizvodnja električne energije, optimiranje, neto sedanja vrednost
Objavljeno v DKUM: 18.05.2021; Ogledov: 428; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

6.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno v DKUM: 13.10.2020; Ogledov: 598; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

7.
Fragmentacija vlaken iz melaminskih eterificiranih smol v naravnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nina Podlesnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Vlakna iz melaminske eterificirane smole imajo specifične lastnosti, kot so nizka toplotna prevodnost, odlična toplotna stabilnost do okoli 300 °C (material se ne tali, kaplja ali krči), visoka kemijska in UV odpornost. Zaradi svojih lastnosti so vlakna uporabna v številnih industrijskih aplikacijah, kot na primer za ognjevarne zaščitne obleke, za filtrni medij visoke zmogljivosti in učinkovitosti, za izolacije itd. Vprašanje pa je kaj narediti s proizvodom po končani življenjski dobi zaradi njegove termične stabilnosti in strukture ter kakšen je vpliv vlaken na okolje. Plastični odpadki negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali ter onesnažujejo okolje. V diplomski nalogi smo opazovali kaj se zgodi z vlakni po krajši izpostavljenosti v naravnih okoljih. Osredotočili smo se na izpostavljenost materiala v zemlji in v vodah. Pri izpostavljenosti vlaken v zemlji smo opazovali vizualne spremembe, spremembo mase ter izvedli IR spektroskopijo. Pred in po izluževanju vlaken v naravne vode (sladke in slane) pa smo merili vsebnosti amonijaka, formaldehida, celotnega dušika in ogljika, vrednost kemijske potrebe po kisiku (KPK) in osnovne parametre onesnaženosti vode (motnost, prevodnost in pH). Dodatno smo izvedli eksperiment z modelnimi vodami, pri čemer smo analizirali kako vpliva slanost ter pH na izluževanje materiala. Rezultati kažejo, da se vlakna pri poskusu z zemljo niso kaj dosti spremenila, kot smo tudi predvidevali, saj so bila v zemlji le relativno kratek čas. V nasprotju s predvidevanji, pa smo v vodah izmerili večje spremembe, zlasti večje povišanje koncentracije formaldehida.
Ključne besede: vlakna iz melaminske eterificirane smole, mikroplastika in nanoplastika, onesnaževanje okolja, izluževanje, plastični odpad, fragmentacija pastike v naravnem okolju.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 418; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

8.
Odstranjevanje težkih kovin iz trdne frakcije digestata aktivnega blata s pomočjo magnetnih nanodelcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Noemi Sep, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil odstraniti oziroma zmanjšati koncentracijo težkih kovin, kot so Zn, Cu, Ni in Cd iz trdne frakcije digestata aktivnega blata po anaerobni digestiji, da bi omogočili njegovo uporabo v kmetijstvu. V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali maghemitne nanodelce s ko-precipitacijo železovih Fe2+ in Fe3+ ionov, jih prevlekli s približno 3 nm debelo plastjo amorfnega SiO2 ter jih nadaljnje funkcionalizirali z derivatom GOPTS-bPEI, ki je v svoji strukturi bogat z aminskimi skupinami, znanimi kot kelatorji kovin. Aminske skupine smo uporabili za kelacijo kovin in posledično omogočili njihovo odstranitev. Po končani sintezi smo izvedli površinsko ATR-FTIR spektroskopijo in uspešno dokazali prisotnost želenih funkcionalnih skupin v nanodelcih. V diplomskem delu smo združili dve metodi za odstranjevanje težkih kovin iz trdnih materialov in jih uporabili na primeru digestata aktivnega blata. Združili smo kemijsko izluževanje s kislinami ter adsorpcijo kovin na modificirane magnetne nanodelce. Z združitvijo teh metod smo želeli povečati učinkovitost odstranitve težkih kovin. Pred adsorpcijo smo vzorce trdne frakcije digestata izpostavili kislinam. Najprej smo primerjali učinkovitost ekstrakcije glede na vrsto kisline, pri čemer smo uporabljali 0,2 M citronsko kislino in 0,2 M oksalno kislino, zraven tega smo preučevali še učinkovitost ekstrakcije glede na kontaktni čas. Za primerjavo smo izvedli tudi poskuse z digestati, pri katerih smo kovine ekstrahirali le z vodo. V drugem delu smo na pridobljenih ekstraktih izvedli poskuse adsorpcije kovin s sintetiziranimi modificiranimi magnetnimi nanodelci in tako preučili vpliv pH vrednosti ter vpliv mase nanodelcev na učinkovitost adsorpcije težkih kovin. Izračunali smo adsorpcijske kapacitete za posamezne kovine ter določili celokupno adsorpcijsko kapaciteto nanodelcev pri posameznem vzorcu. Koncentracije težkih kovin smo določili z atomsko adsorpcijsko spektroskopijo (AAS). Ugotovili smo, da se je iz testiranih vzorcev ob uporabi citronske kisline izlužilo največ cinka (dosegli smo kar 97,6 % učinkovitost), najmanj pa se ekstrahira bakra. Primerjava učinkovitosti ekstrakcije je pokazala, da je citronska kislina primernejša za izluževanje cinka, niklja in kadmija, oksalna kislina pa je primernejša v primeru bakra. Rezultati odstranjevanja težkih kovin z modificiranimi magnetnimi nanodelci so pokazali, da so nanodelci najučinkovitejši pri odstranjevanju niklja. Najvišjo adsorpcijsko kapaciteto smo dosegli v primeru cinku (24,0 mg/g). Najvišja celokupna adsorpcijska kapaciteta, ki smo jo dosegli, je bila 27,42 mg/g.
Ključne besede: odstranjevanje težkih kovin, digestat aktivnega blata, izluževanje kovin s kislino, adsorpcija, magnetni nanodelci
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 432; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Uporaba tekoče frakcije digestata blata iz čistilnih naprav kot vira nutrientov za imobilizirane alge : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Smodiš, 2020, diplomsko delo

Opis: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh. V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat. Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu.
Ključne besede: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 390; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

10.
Varnost kemijskih procesov : vaje z navodili
Zorka Novak-Pintarič, Lidija Čuček, 2020, drugo učno gradivo

Ključne besede: kemijski procesi, varnost, vaje
Objavljeno v DKUM: 07.07.2020; Ogledov: 544; Prenosov: 104
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici