| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
SYNTHESIS OF SUSTAINABLE BIOPROCESSES USING COMPUTER-AIDED PROCESS ENGINEERING
Lidija Čuček, 2013, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation, which consists of four substantive wholes, presents several syntheses of sustainable bioprocesses using computer-aided process engineering. In the first part the synthesis of different integrated processes of ethanol production from the entire corn plant is presented. The synthesis of different processes is in the second part further extended to the simplified and more comprehensive synthesis of bioproducts in the whole production supply chain network. Synthesis is based on the generic optimisation model of biomass production and supply chain networks. In the third part three methods for sustainable development assessment, suitable for multi-criteria optimisation, are presented: method of sustainability indexes, footprints and combined criteria, such as eco- and total profit. Methods are further upgraded with indirect effects in order to measure the unburdening the environment, associated with the use and replacement of environmentally-harmful products. Methods include the direct, indirect and total impacts on the environment. In the last part the methodology for reducing a large number of criteria within multi-objective optimisation to a small number of representative criteria is presented. This method is presented on the case of environmental footprints.
Ključne besede: Biomass energy generation, Supply chain networks, Synthesis of sustainable bioprocesses, Life Cycle Analysis, Sustainability assessment, Multi-objective optimisation, Dimensionality reduction, Representative Objectives Method
Objavljeno: 06.05.2013; Ogledov: 1443; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

2.
ANAEROBNA DIGESTIJA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV S PREDOBDELAVO Z GLIVAMI LESNE TROHNOBE
Jernej Rotar, 2014, diplomsko delo

Opis: Lignocelulozni materiali (les, slama, stebla alternativnih rastlin, različni agroživilski ostanki) lahko vsebujejo velik delež lignina, ki ga bakterije težko predelujejo v bioplin. Zato ostane lignin neizkoriščen pri anaerobni razgradnji materiala. S predobdelavo z različnimi glivami ga je mogoče pretvoriti v obliko, ki je primernejša za bakterije. Tako predobdelan lignin bakterije bolje izkoristijo in ga lažje predelajo v bioplin. V laboratorijskem merilu smo želeli izboljšati učinkovitost proizvodnje bioplina iz lignoceluloznih materialov. Kot substrat smo uporabili les, ki smo ga predhodno predobdelali z glivama Trametes versicolor in Hypoxylon fragiforme. Naredili smo tudi nekaj mešanic substrata s piščančjim gnojem ter proučili vpliv na proizvodnjo bioplina. Za primerjavo smo uporabili rezultate, dobljene z uporabo neobdelanih substratov ter čiste celuloze in inokuluma. Proučevali smo vpliv deleža lignina v lignoceluloznih materialih na količino nastalega bioplina v procesu anaerobne digestije. Poleg tega smo spremljali potek anaerobne digestije in nastajanja bioplina ter časovno spremembo vsebnosti lignina v lignoceluloznih materialih obdelanih z glivo in med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je pri anaerobni digestiji obdelanega lesa nastalo nekoliko več bioplina kot pri neobdelanem. Če primerjamo predobdelavo z glivama, je proizvodnja bioplina iz predobdelanega materiala z glivo Hypoxylon fragiforme višja, kot iz predobdelanega materiala z glivo Trametes versicolor. Dodatek piščančjega gnoja k lesu pa ima učinkovit vpliv na donos bioplina.
Ključne besede: lignocelulozni materiali, lignin, bioplin, predobdelava z glivami, anaerobna digestija
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1035; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
Targeting energy generation and carbon footprint for waste management and processing
Petar Varbanov, Lidija Čuček, Jiri Klemeš, Zdravko Kravanja, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Waste to Energy (WTE) processing carries a trade-off between energy extractionfrom the waste and the energy for waste management - collection, transport and treatment. Major performance indicators are the Primary Energy Savings (PES), Carbon Footprint (CFP) and especially the cost. This presentation analyses the significance of the factors in this trade-off introducing a new indicator - the Waste Energy Potential Utilisation (WPU). The results indicate that the impact of the logistics and energy distribution can be significant, and distributed WTE architectures can be good candidates for waste processing, subject to further economical and environmental conditions.
Ključne besede: waste-to-energy, waste energy potential utilisation, optimisation processing distribution
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 364; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Modeliranje procesov anaerobne in aerobne razgradnje z modeloma ADM1 in ASM1
Leon Lang, 2019, magistrsko delo

Opis: Anaerobna razgradnja je kompleksen večstopenjski proces, ki ga uporabljamo za razgradnjo organskih komponent v metan in ogljikov dioksid v odsotnosti kisika, hkrati pa proces lahko uporabimo za proizvodnjo obnovljive energije. Gre torej za enega izmed načinov, s katerim bi lahko omejili uporabo fosilnih goriv in tako prispevali k trajnostnemu razvoju. Aerobna razgradnja po drugi strani poteka v prisotnosti kisika, kjer mikroorganizmi v oksidacijskem procesu pretvorijo organske snovi v ogljikov dioksid, vodo, nitrate in sulfate. Proces aerobne razgradnje najpogosteje najdemo v čistilnih napravah za čiščenje odpadnih vod. V namene boljšega razumevanja ter nadaljnjega raziskovanja procesov anaerobne in aerobne razgradnje so raziskovalci razvili splošna modela anaerobne razgradnje ADM1 (Anaerobic Digestion Model No. 1) in aktivnega blata ASM1 (Activated Sludge Model No. 1). V magistrskem delu smo izvedli simulacije teh dveh procesov z osnovnima modeloma ADM1 in ASM1 ter nato še z modificiranim modelom ADM1. Magistrsko delo je tako razdeljeno na tri dele. V prvem delu smo izvedli simulacijo osnovnega modela ADM1, v drugem delu simulacijo modela ASM1 in v tretjem delu simulacijo modificiranega modela ADM1. Vse simulacije so bile izvedene v programu MATLAB. Na podlagi izvedenih simulacij smo naredili primerjavo z rezultati simulacij iz literature in na koncu še primerjavo z eksperimentalnimi rezultati iz literature. Ugotovili smo, da modela ADM1 in ASM1 dobro opišeta kinetiko procesov anaerobne in aerobne razgradnje. Pri rezultatih simulacij in eksperimentalnih rezultatov je prišlo do nekaterih odstopanj zaradi kompleksne narave biološko aktivnih sistemov in uporabe modelov z že vnaprej definiranimi procesi, s katerimi želimo oceniti kinetične parametre, ki so specifični za naš sistem. Kljub temu ti modeli prestavljajo dobro izhodišče za nadaljnje laboratorijske raziskave.
Ključne besede: anaerobna razgradnja, aerobna razgradnja, ADM1, ASM1, matematično modeliranje, MATLAB
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 327; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

5.
Uporaba različnih metod predobdelave odpadnih materialov ter določanje nekaterih parametrov med predobdelavo
Robert Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Predobdelava je ključna za učinkovito uporabo lignocelulozne biomase za namene proizvodnje biogoriv in biokemikalij. Z njo razklopimo težko razgradljivo ligninsko strukturo in pripomoremo k boljši dostopnosti do celuloze in hemiceluloze v predobdelani biomasi. Raziskali smo, kako različne metode predobdelave vplivajo na vsebnosti izbranih parametrov. Preverjali smo kemijsko potrebo po kisiku (KPK), vsebnosti dušika, fosforja in kalija (NPK), NH3, celotnega organskega ogljika (TOC), prevodnost, vrednost pH in koncentracije plinov CH4, O2, CO2 ter H2S. Testirali smo vzorce blata iz čistilnih naprav, obrečne trave (vrste širokolistni rogoz) in njune kombinacije. Analize smo opravili z dvema tehnikama predobdelave, s predobdelavo pri povišani temperaturi in s fermentacijo z dodatkom vsebine vampa. Prisotnost večine parametrov (KPK, NPK, NH3, celotni organski C) pred in po predobdelavi smo merili s kivetnimi testi, s senzorji smo izmerili pH in prevodnost ter zgolj po predobdelavi smo z analizatorjem plinov merili sestavo plinov. Ugotovili smo, da izbrane tehnike predobdelave vplivajo na vsebnost parametrov v biomasi, ki smo jih analizirali. Večina parametrov se je s predobdelavo spremenila. Vrednosti KPK so se večinoma povečale, predvsem v primeru trave. S predobdelavo je vrednost pH v vzorcih padla. Prevodnost je narastla po predobdelavi in se zmanjšala ob dodatku vsebine iz vampa. Koncentracija CH4 je prav tako narastla po predobdelavi, zlasti pri dodatku vsebine vampa. Analiza NPK je pokazala, da ima najvišjo vrednost makrohranil kombinacija blata in trave. Ko smo vzorcem dodali vsebino vampa ali travo, smo opazili manjši dvig razmerja C/N.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, predobdelava biomase, predobdelava pri povišani temperaturi, fermentacija s vsebino vampa, določanje nekaterih parametrov
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 42; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

6.
SINTEZA MEŠANE PROZIVODNJE BIOGORIV
Rok Dretar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti morebitne prednosti hkratne toplotno integrirane proizvodnje biodizla in bioetanola. Preučevali smo proizvodnjo bioetanola z uplinjanjem koruzne slame in nadaljnjo fermentacijo sinteznega plina in pridelavo biodizla s homogeno bazično katalizo olja oljne repice brez predpriprave. Optimizacijo proizvodnje biodizla smo izvedli na podlagi vnaprej pripravljenih modelov s programskim paketom GAMS z manjšimi spremembami. Dobiček smo preučevali pri letni proizvodnji 20 000 ton in 40 000 ton biodizla pri različnih stopnjah toplotne integracije tako znotraj procesa kot tudi med procesoma. Proizvodnjo bioetanola smo optimizirali s programskim paketom MIPSYN pri 40 000 ton letno. Za analizo toplotne integracije smo uporabili program TransGen, s katerim smo preučili razlike v stroških pogonskih sredstev glede na stopnjo toplotne integracije s pesimistično oceno cen pogonskih sredstev. Končni rezultati so pokazali velike prihranke pri toplotno integriranih procesih v primerjavi s toplotno neintegriranimi procesi. V primeru procesa proizvodnje bioetanola je toplotna integracija znotraj samega procesa zmanjšala stroške pogonskih sredstev za 90 % in v primeru proizvodnje biodizla za 46 %. Toplotna integracija znotraj procesa je stroške še dodatno zmanjšala, vendar je bilo za preboj potrebno za doseganje dobičkonosnosti v proces vključiti cenejša pogonska sredstva. Rezultati so tudi pokazali, da je medprocesna toplotna integracija stroške pogonskih sredstev še dodatno zmanjšala, in sicer za majn kot 7 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 20 000 t/a, in za majn kot 8 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 40 000 t/a. Proizvodnja bioetanola je v obeh primerih potekala pri kapaciteti 40 000 t/a.
Ključne besede: biodizel, bioetanol, matematično programiranje, toplotna integracija
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 480; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
Optimiranje proizvodnje bioplina iz substratov z dodatkom lignoceluloznih materialov
Jure Janežič, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi onesnaževanja okolja se v zadnjem času vedno več uporabljajo obnovljivi viri energije med katere sodi tudi bioplin. Za proizvodnjo bioplina se v veliki količini kot ko-substrat uporablja koruzna silaža, kar pa je etično sporno, saj lahko koruza služi tudi kot vir hrane. Koruzno silažo smo zato poskušali nadomestiti z ostalimi substrati, predvsem s koruzno slamo. Pri eksperimentalnem delu smo kot glaven substrat uporabili inokulum iz bioplinarn Ihan in Draženci ter črno in slamnato piščančjo steljo iz bioplinarne Draženci, katerim smo dodali koruzno slamo. Za primerjavo nam je služil vzorec s celulozo, samim inokulumom ter vzorci s ko-substratom koruzno silažo. Med poskusom smo spremljali količino nastalega bioplina ter vsebnost metana in ogljikovega dioksida v bioplinu. Ko smo končali s poskusom, smo določili še stopnjo razgradnje materiala med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je bilo v primeru, kjer smo uporabili inokulum iz bioplinarne Ihan, z dodatkom koruzne slame k slamnati stelji mogoče doseči enako proizvodnost bioplina kakor z dodatkom koruzne silaže. V primeru, ko pa smo uporabili inokulum iz bioplinarne Draženci, pa je bila z dodatkom koruzne slame proizvodnost nižja kakor z dodatkom koruzne silaže. Če primerjamo med sabo vzorce s slamnato steljo in vzorce s črno steljo, je bila proizvodnost bioplina v vseh primerih večja pri vzorcih s slamnato steljo. Deleži trdne snovi po končani anaerobni digestiji so v skladu s pričakovanji nižji pri vzorcih z večjo proizvodnostjo in obratno.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, lignocelulozni substrati, koruzna silaža, piščančja stelja
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 789; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

8.
Sinteza procesov za proizvodnjo bioetanola
Klemen Vršič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je narejeno s pomočjo matematičnih modelov različnih tehnologij proizvodnje bioetanola: proces suhega mletja, proces uplinjanja s sledečo katalitično sintezo in proces uplinjanja s sledečo fermentacijo. Namen diplomske naloge je ugotoviti katera tehnologija in surovina sta ekonomsko najbolj ustrezni za proizvodnjo bioetanola. Za proces suhega mletja smo izbrali štiri različne surovine: zrnje koruze, ječmena in pšenice ter sladkorno peso. Pri procesih uplinjanja smo kot surovino uporabili slamo koruze, pšenice in ječmena ter odpadni les. Za optimiranje smo uporabili procesni sintetizer MIPSYN, v katerega smo vstavili prirejene modele procesnih enot napisane z visokim programskim jezikom GAMS. Kot glavni kriterij za ekonomsko ustreznost procesa smo določili letni dobiček, kjer smo upoštevali dohodek od prodaje etanola, ter dobilek od prodaje stranskih produktov, kot so posušenega destiliranega zrnja s topninami (DDGS), bioplina, vodika in električne energije. Analizirali smo kako vpliva nihanje cen in spreminjanje kapacitete na letni dobiček. Ugotavljali smo katera tehnologija oz. kombinacija tehnologij je ustrezna z ozirom na razpoložljivost surovin v Sloveniji. Rezultati kažejo, da so vsi procesi predvsem odvisni od cene surovin in prodajne cene bioetanola. Pri procesih kjer smo lahko uporabili cenejše lignocelulozne surovine, je dobiček večji, strošek na kilogram bioetanola pa manjši. Ugotovili smo, da s procesom suhega mletja zaradi premajhnih razpoložljivosti surovin in poseganja v prehrambno verigo ni možno donosno proizvajati bioetanola.
Ključne besede: bioetanol, optimiranje, proces suhega mletja, uplinjanje, katalitska sinteza, fermentacija
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 383; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

9.
SINTEZA FLEKSIBILNIH TOPLOTNO INTEGRIRANIH CELOTNIH OBMOČIJ PROCESOV
Klavdija Zirngast, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali in s supertrukturnim pristopom poiskali predloge za rekonstrukcijo omrežij toplotnih prenosnikov za posamezne obrate in več obratov oz. celotna območja ob upoštevanju spremenljivih obratovalnih pogojev. Za posamezne obrate in celotna območja smo z namenom znižanja porabe energije ob upoštevanju nedoločenih obratovalnih pogojev temperature, pretokov in sestav vhodnih surovin najprej s programom TransGen ugotavljali potencial za zmanjšanje energije. Nato smo s postopkom matematičnega programiranja s programom TransGen predlagali modifikacije za zmanjšano porabo energije v posameznih obratih in celotnih območjih. Z uporabo multiperiodnega modela smo za dane scenarije za modifikacije pridobili fleksibilne rešitve. Z metodo Monte Carlo smo za podatke ob spremenljivih obratovalnih pogojih procesov in celotnih območij procesov pridobili pričakovane in nominalne vrednosti spremenljivk in njihove frekvenčne in kumulativne porazdelitve. Na štirih primerih smo analizirali potencial zmanjšanja porabe pogonskih sredstev v odvisnosti od števila modifikacij in izračunali ekonomsko upravičenost. V vseh primerih smo ugotovili precejšen potencial za zmanjšanje energije: v prvem primeru 21 %, v drugem 17,4 %, v tretjem 75,9 % in v četrtem primeru 72,4 %. Poraba pogonskih sredstev se skoraj linearno zmanjšuje v odvisnosti od števila modifikacij, dobiček pa se s številom modifikacij povečuje. Doba vračanja je v vseh primerih manjša od enega leta: v prvem primeru znaša 2,4 mesece, v drugem 3 mesece, v tretjem 3,6 mesecev in v četrtem 7,8 mesecev.
Ključne besede: : matematično programiranje, TransGen, toplotna integracija, integracija celotnega območja, fleksibilnost, rekonstrukcija obratov
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 513; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

10.
Uporaba surovega glicerola za proizvodnjo bioplina
Anita Sovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Proizvodnja biodizla z leti strmo narašča. Glavni stranski produkt pri proizvodnji biodizla je surovi glicerol, ki predstavlja kar desetino produktov. Ker se z naraščanjem proizvodnje biodizla veča tudi količina nastalega surovega glicerola, se zaloge le-tega hitro kopičijo. Prečiščen glicerol se uporablja v farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji, vendar je čiščenje drago, zato bi bilo dobro najti alternativno uporabo za surovi glicerol. Namen našega dela je preizkus in analiza vpliva dodatka surovega glicerola k biomasi za proizvodnjo bioplina. Zanima nas obnašanje glicerola kot ko-substrata ter razlika v prostornini in sestavi dobljenega bioplina. Opravili smo eksperimenta z blatom iz čistilnih naprav ter s perutninskim inokulumom, slamnato steljo in silažo, substratom pa smo dodali še pufer za stabilizacijo pH vrednosti. Rezultati kažejo, da glicerol pozitivno vpliva na količino in sestavo nastalega bioplina. V obeh poskusih nam je večja količina dodanega surovega glicerola prinesla več bioplina. Ugotovili smo, da lahko s primerno količino dodanega surovega glicerola volumen produkta celo podvojimo. V diplomskem delu prikazujemo tudi ekonomsko analizo procesa s perutninskim gnojem, ki prikazuje izračun stroškov, ki jih ima bioplinarna za nakup in prevoz surovin, ki jih potrebuje za proizvodnjo določene količine bioplina. Zaradi nihanja cene glicerola so rezultati prikazani za različne cene le-tega. Vse naše ocene dajejo pozitiven rezultat, torej nižje stroške. Glicerol poveča ekonomičnost procesa, saj so stroški potrebnega glicerola v primerjavi s silažo vsaj prepolovljeni, razen tega pa z uporabo surovega glicerola odstranimo odpadke, medtem ko je uporaba silaže moralno sporna, ker se silaža uporablja v prehrani živine.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, surovi glicerol
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 616; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici