1. Vpliv socialne fobije na kakovost življenja mladostnikaPetra Zrim, 2022, diplomsko delo Opis: Mladostništvo je obdobje, za katero so značilne velike spremembe in je čas, v katerem posameznik oblikuje svojo identiteto. V tem obdobju se največkrat pojavijo različne anksiozne motnje, ki vidno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Socialna fobija spada med najpogostejše anksiozne motnje in je dejavnik tveganja za različne motnje in težave v kasnejšem življenju. Ogroženi so predvsem posameznikov odnos z ljudmi, akademski uspeh in zmožnost za službo in delo v prihodnosti. V zaključnem delu je bila pregledana strokovna in znanstvena literatura v angleškem jeziku. Gradivo smo iskali v naslednjih mednarodnih bazah: PubMed, MEDLINE in Science direct. Uporabljeni članki, ki so se nanašali na izbrano temo, so bili prosto dostopni ter objavljeni v celoti in ne starejši od 10 let in sistematično pregledani. Opažamo negativen vpliv socialne fobije na medsebojne odnose. Mladostniki se vse raje zatekajo v virtualni svet, kjer se lahko pretvarjajo, da so nekdo drug. Situacije, kjer pride do stika iz oči v oči, so za njih zelo stresne in se počutijo nelagodno. Učenci imajo tudi slabši šolski uspeh, kar posledično vpliva na kasnejše poklicno življenje. Zaradi socialne fobije, jih ima veliko težave z delovno zmožnostjo, zato je za te posameznike značilna večja odsotnost v službi. Socialna fobija negativno vpliva na kakovost življenja mladostnikov in to na več področjih. Menimo, da bi se moralo več raziskav osredotočiti na to temo, ker je še premalo raziskana, predvsem pa zato, ker vpliva na mladostnikovo sedanjost in bo vplivala tudi na njegovo prihodnost ter pomembne odločitve. Ključne besede: spremenjen način življenja, anksioznost, socialna fobija v mladostništvu Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 214; Prenosov: 68
Celotno besedilo (804,47 KB) |
2. Učinkovitost kenguru metode za pridobivanje telesne teže pri nedonošenčkuNeja Doberšek, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Kenguru metoda je metoda pri obravnavi nedonošenčkov z nizko porodno težo. Pridobivanje telesne teže je zanje bistvenega pomena za pravilno rast in razvoj. Namen diplomskega dela je s pregledom literature raziskati učinkovitost kenguru metode za pridobivanje telesne teže pri nedonošenčku z nizko porodno težo.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature, pridobljene iz mednarodnih podatkovnih bazah (Pubmed, CINAHL with Full Text, Sage in Medline). Upoštevani so bili vključitveni in izključitveni dejavniki. Potek iskanja literature smo predstavili s PRISMA-diagramom. Za kritično oceno dokazov smo uporabili Joanna Briggs Institute kontrolne sezname, članke smo nato razvrstili po hierarhiji dokazov. Za sintezo podatkov pa smo uporabili metodo tematske analize.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 20 raziskav. Ugotovili smo, da je kenguru metoda učinkovita metoda na pridobivanje telesne teže nedonošenčka. Dokazano je bilo hitrejše pridobivanje teže takoj po rojstvu, boljše splošno in večje povprečno dnevno pridobivanje telesne teže. Daljše kot je izvajanje kenguru metode, večja je učinkovitost na dvig telesne teže.
Razprava in sklep: Na osnovi raziskave ugotavljamo, da v zadnjih letih številne enote za intenzivno nego novorojenčkov v razvitih državah spodbujajo starše k izvajanju kenguru metode. Predvsem je treba dati večji poudarek na izobraževanju zdravstvenih delavcev. Le s tem bomo lahko kenguru metodo približali širšemu občinstvu, razbili strahove in omogočili nedonošenčkom dodatno možnost za boljšo rast in razvoj. Ključne besede: nedonošenček, uporaba kenguru metode v kliničnem okolju, dvig telesne teže Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 194; Prenosov: 31
Celotno besedilo (859,32 KB) |
3. Vpliv alkohola na delovanje možganov mladostnikovRok Šmigoc, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Alkohol velja za eno izmed najbolj priljubljenih psihoaktivnih substanc, ki ima različne negativne učinke na celotno telo. Še posebej dovzetni za njihove učinke so mladostniki, pri katerih so v času odraščanja možgani prav posebej občutljivi na nevrotoksine alkohola, kar pogosto pušča razvojne spremembe, ki se kasneje kažejo pri odraslih.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja vpliva alkohola na mladostnike. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Medline in Cinahl. Pri tem smo upoštevali iskalno strategijo ter vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo si jih zastavili. Pregled literature smo prikazali z diagramom PRISMA.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 člankov. Rezultati pregledanih člankov so pokazali, da so mladostniki, ki so uživali alkohol, imeli zapozneli in abnormalen razvoj nekaterih možganskih delov, še posebej v primerjavi z mladostniki, ki so se alkoholu izogibali. To se je pokazalo na nekaterih kognitivnih sposobnostih, kot sta spomin in pozornost.
Zaključek: Popivanje je v sodobnem času pri mladostnikih preveč razširjeno. Velika večina jih konzumira alkohol že v zgodnjih letih in v prevelikih količinah. Posledice se kažejo na spremenjenih možganskih strukturah in v vedenju mladostnikov. Nujno bi bilo boljše ozaveščanje že v zgodnjih letih. Ključne besede: razvoj, obnašanje, odvisnost Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 308; Prenosov: 80
Celotno besedilo (763,06 KB) |
4. Nursing support in facilitating mental well-being of adolescentsLeona Cilar Budler, 2022, doktorska disertacija Opis: Background: Mental well-being is a state in which an individual acts positively, feels good, copes with the daily stressors and contributes to his/her community. Adolescents are a population who experience the various stressors brought on by growing up. The purpose of the doctoral dissertation is to determine the mental well-being of adolescents in correlation with the support of family, friends, teachers, and nurses.
Methods: The research was based on the paradigm of pragmatism which supports the usage of quantitative and qualitative approaches using mixed methods. The quantitative part of the research included 2 972 adolescents. The survey method was used, descriptive and inferential statistics and presentation of the results were done with the help of tables, charts and figures. In the qualitative part of the research, data were collected using the interview method. Interviews were conducted with 5 focus groups involving 16 adolescents, 8 parents, 6 teachers, 3 legislators, and 6 nurses. The data were analysed following the steps of Corbin & Strauss (2008).
Results: The mental well-being of adolescents is positively related (r = 0.624) to their social support. The mental well-being (r = -0.286) and social support (r = -0.239) of adolescents declines with age. Adolescents are of the opinion that the role of the nurse is to talk to them, help them, advise them, and explain difficulties that bother them. The mental well-being of adolescents is related to their interaction and interpersonal relations with parents, friends, and teachers. In ensuring the mental well-being of adolescents, we must consider the model multidimensional well-being. The Model of Interpersonal Relationships is proposed, which is formed based on the results of quantitative and qualitative part of the research and taking into account the concepts of the Theory of Interpersonal Relationships (Peplau, 1952) and the model of Multidimensional Well-being (Sarriera & Bedin, 2017).
Discussion: Mental well-being is an important and relatively new concept in nursing. Adolescents’ mental well-being is closely linked to interpersonal relationships and a safe environment in which they can express themselves. Adolescents and parents do not obtain the necessary professional help in a timely manner. There is also a need for additional education on the mental well-being of adolescents among adolescents, parents, teachers, and nurses.
Conclusion: Interpersonal relationships between adolescents, family, friends, teachers, and nurses are of major importance for ensuring mental well-being. There is a need for further research to improve the mental well-being of adolescents worldwide.
Ključne besede: youth, mental health, quality of life, social support, nursing Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 324; Prenosov: 132
Celotno besedilo (6,60 MB) |
5. Duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19Jana Vizjak, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: od marca 2020 je razglašena pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, ki se širi po aerogeni poti. Pandemijo lahko obvladujemo s strogimi ukrepi, kot so: omejevanje socialnih stikov, nošenje maske in razkuževanje rok, kar ima velik vpliv na duševno zdravje mladostnikov.
Metode: s pomočjo diagrama PRISMA smo prikazali postopek izbora relevantne literature s področja duševnega zdravja mladostnikov v času pandemije COVID-19. S pomočjo tematske analize smo analizirali 12 znanstvenih člankov, ki so bili napisani v obdobju od decembra 2019 do oktobra 2021.
Rezultati: rezultati raziskav kažejo, da se je duševno zdravje mladostnikov v času pandemije COVID-19 poslabšalo. Najpogosteje poročajo o simptomih anksioznosti, depresivnosti, osamljenosti, stresu, nespečnosti, vedenjskih in odnosnih težavah.
Razprava in sklep: rizični dejavniki za razvoj in povečanje psihičnih težav mladostnikov v času pandemije COVID-19 so predhodne težave z duševnim zdravjem, ženski spol, enostarševska družina, nizek dohodek družine mladostnika in učne težave. Nadalje predlagamo dodatno pozornost raziskovalcev pri preverjanju korelacij med različnimi sociodemografskimi spremenljivkami in duševnim zdravjem mladostnikov v času pandemije COVID-19, ter več longitudinalnih študij za razumevanje medsebojnih vplivov med psihološkimi konstrukti pri mladostnikih v času pandemije COVID-19. Ključne besede: mladostništvo, psihične težave, epidemija, koronavirus. Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. Vpliv prenajedanja na kakovost življenja mladostnikovŠpela Kresnik, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Za motnjo prenajedanja so značilne ponavljajoče epizode prehranjevanja, ki so strnjene v obdobje dveh ur. Ob daljšem trajanju se lahko začnejo kazati motnje na psihiatričnem, zdravstvenem in vedenjskem področju. Navedeni dejavniki še posebej vplivajo na kakovost življenja mladostnikov, saj ti različno sprejemajo sebe in okolico, v kateri živijo.
Metode: Postavili smo PIO vprašanje, na katerega smo tudi odgovorili. Vire smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar in Cochrane Library. Pri izboru člankov smo uporabili PRISMA flow diagram. Karakteristike vključenih raziskav smo predstavili v tabeli, prav tako smo jih kritično ocenili in sintetizirali dokaze.
Rezultati: Ugotovili smo, da ima veliko mladostnikov slabšo kakovost življenja od pričakovane, in sicer zaradi socialnih težav, nizke samopodobe, oslabljene mobilnosti, zdravstvenih zapletov ter psihiatričnih, vedenjskih, razpoloženjskih in tesnobnih motenj. V raziskavah smo zasledili, da imajo določeni težave tudi s perfekcionizmom, pretiranim nadzorom nad svojim telesom in nestrpnostjo. Velik del mladostnikov ima težave tudi z debelostjo.
Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo, da ima prenajedanje mnoge slabosti, ki se pri mladostnikih kažejo na psihičnem, fizičnem, socialnem in duševnem področju. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se težave s starostjo stopnjujejo, kar lahko prinese več negativnih posledic na njihovo kasnejše življenje. Ključne besede: motnja, prehranjevanje, hrana, debelost Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 356; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,18 MB) |
7. Kakovost življenja otrok, ki jecljajoValentina Čeh, 2022, diplomsko delo Opis: Jecljanje je komunikacijska motnja, povezana s številnimi psihološkimi in socialnimi stiskami. Otroka postavi pred nove in stresne situacije, predvsem v komunikaciji se jih veliko dojema kot neučinkovite govorce, zato se socialno oddaljijo. Starši lahko zaznajo vpliv jecljanja v smislu vedenja, kjer se otroci borijo s čustveno nestabilnostjo, zmedenostjo, tesnobo, obupom in razočaranjem, vse to pa vpliva na njihovo kakovost življenja v otroštvu in kasneje v odrasli dobi. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja otrok, ki jecljajo. Ključne besede: Jecljanje, pediatrična zdravstvena nega, pregled literature Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 520; Prenosov: 139
Celotno besedilo (618,43 KB) |
8. Nefarmakološki ukrepi pri zdravljenju depresijeAdelina Bytyqi, 2022, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Depresija je zelo pogosta duševna motnja, ki je lahko ponavljajoča se in kronična. Na tržišču obstaja veliko različnih antidepresivov. Ob nepopolni učinkovitosti antidepresivov pri pacientih s težjo obliko depresije se je začelo raziskovati alternativne načine zdravljenja. V zaključnem delu smo želeli raziskati učinkovitost alternativnih nefarmakoloških ukrepov za zdravljenje depresije.
Metode: Zaključno delo je izvedeno s pomočjo sistematičnega pregleda literature v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL, Web of Science, ScienceDirect in Cochrane Library. V raziskavo smo vključili članke glede na njihovo vsebino, vrsto raziskav in jezik. Potek pregleda literature je prikazan z diagramom PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Kakovost člankov je bila ocenjena z orodjem Inštituta Joanne Briggs.
Rezultati: Najučinkovitejši nefarmakološki pristop za zdravljenje depresije so različne psihoterapije, med katerimi ni bistvene razlike v učinkovitosti glede na njihovo vrsto. Še vedno pa je pri zdravljenju depresije najučinkovitejši kombiniran pristop psiholoških terapij in antidepresivov. Obetavne so tudi aplikacije terapij prek računalnika ali spleta. Kot komplementarni dodatek k farmakološkemu pristopu zdravljenja depresije se prav tako priporoča telovadba.
Diskusija in zaključek: Pri raziskavi nismo našli dovolj močnih dokazov, ki bi nakazovali, da je zgolj nefarmakološki pristop k zdravljenju depresije učinkovit v tolikšni meri kot kombiniran pristop antidepresivov in psihoterapije. Pri raziskavi nismo odkrili škodljivih učinkov nefarmakoloških pristopov. Ključne besede: psihologija, okrevanje, antidepresivi, psihoterapija Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 238
Celotno besedilo (581,35 KB) |
9. Vpliv čuječnosti na obvladovanje stresa pri mladostnikihNeca Milena Ožir, 2022, diplomsko delo Opis: Čuječnost je osnovna človekova sposobnost zavedanja samega sebe in okolice, v kateri se nahaja. Je ena izmed učinkovitih tehnik sproščanja, ki se uporablja pri soočanju s stresom. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda in analize literature ugotoviti, kako čuječnost vpliva na obvladovanje stresa pri mladostnikih. V analizo smo vključili osem člankov. Analiza literature je pokazala, da so se posamezni mladostniki, ki so sodelovali v raziskavah, pozitivno odzvali na čuječnost kot tehniko za obvladovanje stresa. Ključne besede: sposobnost, duševno zdravje, adolescent, pregled in analiza literature Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1000,65 KB) |
10. Vpliv kontracepcijskih tablet na motnje spolnosti ženskLarisa Janžek, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Kontracepcijske tablete so najpogostejša oblika kontracepcije danes. Te imajo zraven glavnega namena preprečevanja neželene nosečnosti tudi pozitivne in negativne učinke. Močan vpliv imajo na spolnost žensk. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv kontracepcijskih tablet na motnje spolnosti žensk.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, Medline, PubMed in Science Direct. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA-diagramom. Izvedli smo tudi vsebinsko analizo in sintezo.
Rezultati: Od skupno 478 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 9 člankov. Po pregledu smo potrdili vpliv kontracepcijskih tablet na spolnost žensk. Ugotovili smo, da kontracepcijske tablete vplivajo na (1) spolno funkcijo, kamor prištevamo suhost nožnice, disparevnijo, vestibulitis, genito-medenične bolečine, ter na (2) spolno vedenje žensk, kamor prištevamo nizko spolno željo, zmanjšanje spolne vzburjenosti, rezultata FSFI, pogostosti orgazmov, uživanja v spolnosti, števila spolnih odnosov ter poslabšanje spolnega življenja.
Razprava in sklep: Študije so pokazale, da se uporabnice srečujejo z bolečino kot stranskim učinkom oralne hormonske kontracepcije. Prisotne so lahko disparevnija, vestibulitis in genito-pelvične bolečine. Oralna hormonska kontracepcija vpliva tudi na suhost nožnice, zmanjšanje libida in vzburjenosti. Zmanjšana je pogostost orgazmov, ter intenzivnost teh je slabša. Posledica vseh neželenih učinkov vodi v zmanjšanje uživanja v spolnosti, zato je število spolnih odnosov zmanjšano, kar pa vodi v poslabšanje spolnega življenja. Ključne besede: Kontracepcija, oralna hormonska kontracepcija, spolna funkcija Objavljeno v DKUM: 22.03.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 203
Celotno besedilo (808,13 KB) |