| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava triažiranja nujnega klica psihiatričnega pacienta s strani zdravstvenega dispečerja z umetno inteligenco
Alenka Ledinšek, 2025, magistrsko delo

Opis: Triažiranje nujnih klicev psihiatričnih pacientov je ključno za hitro in ustrezno ukrepanje, saj napačna ocena nujnosti vodi v resne posledice za paciente in neučinkovito rabo virov. V magistrskem delu preučujemo učinkovitost umetne inteligence v primerjavi z zdravstvenim dispečerjem pri triažiranju nujnih klicev s psihiatrično simptomatiko.
Ključne besede: duševne in vedenjske motnje, urgentna psihiatrija, zdravstveni dispečer, klinično odločanje, veliki jezikovni modeli
Objavljeno v DKUM: 12.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Adolescents` mental well-being and social support : mixed methods study
Leona Cilar Budler, Gregor Štiglic, Owen Barr, Majda Pajnkihar, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Adolescents are vulnerable to developing mental health problems and mental health disorders if untreated. Various factors can influence their mental well-being, including personal, interpersonal, community and environmental factors. Interpersonal relations with family and friends may have an influence on the vulnerability of adolescents to developing mental health problems. The aim of this paper is to determine adolescents' mental well-being and the correlation between adolescents' mental well-being and the support of family, friends, teachers, and registered nurses. We performed a mixed-methods study. The survey method was used to collect the data among adolescents, and semi-structured interviews were conducted among adolescents, parents, teachers, decision makers, and registered nurses. A total of 2972 adolescents participated in the quantitative part of the study. The mental well-being of adolescents is positively correlated (r = 0.624) with their social support, while their mental well-being (r = −0.286) and social support (r = −0.239) decline with age. Furthermore, the perceived level of support from registered nurses did not differ significantly by age (r(2965) = −0.004, p = 0.863) or gender (W = 310 616, p = 0.903). Qualitative findings further emphasised that adolescents perceive registered nurses as important sources of advice, guidance, and emotional support, underscoring the nursing contribution to adolescent mental health promotion. The mental well-being of adolescents is related to their interactions and interpersonal relations with parents, friends, and teachers. In ensuring the mental well-being of adolescents, we must consider the multidimensional model of well-being. Adolescents' mental well-being declines with age and is higher among adolescents who receive more social support. Therefore, future interventions and actions should focus on social support and interdisciplinary work.
Ključne besede: mental well-being, nursing, quality of life, social support, youth
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (836,64 KB)

3.
Duševno zdravje na delovnem mestu: razvoj celostnih podpornih programov za medicinske sestre
Sara Pungartnik Goličnik, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Narava dela medicinskih sester povečuje tveganje za pojavnost težav v duševnem zdravju. V svetu je prepoznana potreba po podpori duševnemu zdravju medicinskih sester na delovnem mestu. Namen zaključnega dela je pregledati razvoj celostnih podpornih programov za medicinske sestre na področju duševnega zdravja na delovnem mestu. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, MEDLINE in Web of Science. Izvedli smo oceno kakovosti vključenih raziskav. Rezultati: V analizo smo vključili 19 raziskav. Oblikovali smo glavno temo, poimenovano »celoviti programi za podporo duševnemu zdravju na delovnem mestu za medicinske sestre«, in štiri podteme: »programi za izboljšanje delovnega okolja in delovnega procesa«, »programi sprostitvenih in ustvarjalnih tehnik«, »programi čuječnosti za promocijo duševnega zdravja« in »digitalni programi za izboljšanje duševnega zdravja«. Razprava in zaključek: Obstoječe intervencije in programi za podporo duševnega zdravja za medicinske sestre imajo omejitve in se dotikajo samo enega področja. Z razvojem celovitih programov za podporo duševnega zdravja bi se poklicna kakovost življenja medicinskih sester izboljšala, prav tako pa tudi kakovost oskrbe.
Ključne besede: duševno blagostanje, delovno okolje, intervencijski programi, intervencije na področju duševnega zdravja, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Družinske prehranske navade kot dejavnik tveganja za razvoj debelosti pri otrocih
Sara Kukovec, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Debelost v otroštvu predstavlja enega največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju. Prehrana in naše prehranske navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v razvoj številnih kroničnih obolenj. Debelost je opredeljena kot nenormalno ali prekomerno kopičenje telesne maščobe, ki lahko škoduje zdravju. Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature, uporabili pa smo deskriptivno metodo dela. Uporabili smo naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Web of Science. Izbor virov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov. Rezultati: Izmed 268 identificiranih člankov je bilo v končno analizo vključenih 11. Analiza je pokazala, da tveganje za razvoj debelosti ni posledica zgolj posameznih prehranskih navad staršev, temveč predvsem njihove prepletenosti z drugimi dejavniki. Otroci, ki odraščajo v družinah z ustreznimi prehranskimi vzorci, so bolje zaščiteni pred razvojem debelosti, medtem ko okolja, zaznamovana z nezdravo prehrano, neredno strukturo obrokov in pomanjkanjem starševskega nadzora, predstavljajo pomemben dejavnik tveganja. Diskusija in zaključek: Družinsko okolje je ključnega pomena pri oblikovanju prehranskih navad otrok ter posledično pri tveganju za razvoj debelosti. Ključnega pomena je ozaveščanje staršev in njihovo vključevanje v klinično obravnavo otrok z debelostjo.
Ključne besede: prehrana, otroška debelost, družina, prehranski vzorci
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (904,11 KB)

5.
Vključevanje partnerjev v oskrbo mater in novorojenčkov
Laura Aracki, 2025, magistrsko delo

Opis: Aktivno sodelovanje partnerja ne le pozitivno vpliva na duševno in fizično zdravje matere, temveč tudi prispeva k boljšemu zdravju novorojenčka. Namen zaključnega dela je s pregledom literature analizirati pomen vključevanja partnerja v oskrbo matere in novorojenčka. Metode: Izvedli smo pregled strokovne literature, ki smo jo pridobili v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Science Direct, Cochrane knjižnica ter iskalnik Google Učenjak. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov in ocenili moč dokazov. Kritično oceno dokazov smo izvedli s pomočjo orodji za kritično oceno Joanna Briggs Institute. Rezultati: Raziskave poudarjajo pomen čustvene podpore partnerja med nosečnostjo in po porodu, saj je bila ta povezana z nižjo stopnjo poporodne stiske in večjo stabilnostjo pri materah. Poleg psiholoških učinkov pa so bile obravnavane tudi biološke in fiziološke dimenzije stresa, kot so spremembe v kortizolu, vedenjski odzivi dojenčka in motnje spanja, ki jih zmanjšuje zaznana partnerjeva podpora. Razprava in zaključek: Vpletenost partnerjev v oskrbo mater in novorojenčkov je danes prepoznana kot eden najpomembnejših dejavnikov za izboljšanje zdravstvenih izidov. V okoljih, kjer zdravstveni delavci namenijo pozornost partnerjem, je opažena večja stopnja vključenosti v poporodno obdobje.
Ključne besede: Sodelovanje, partnerji, podpora, poporodno obdobje, oskrba
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Obravnava pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc s pridruženo duševno motnjo
Nuša Kirbiš, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Dvojna diagnoza se uporablja za opis oseb, ki imajo hkrati težave z duševnim zdravjem ter težave, povezane z uporabo drog ali alkohola. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo pacientov, ki so odvisni od psihoaktivnih substanc in imajo pridruženo duševno motnjo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature s področja odvisnosti od psihoaktivnih substanc pri pacientih s pridruženo duševno motnjo. Uporabili smo podatkovne baze PubMed, SAGE Journals, Science Direct in CHINAL Ultimate (ESCO). Potek iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Moč dokazov smo ovrednotili s piramidno hierarhijo dokazov, kritično oceno člankov pa izvedli z JBI orodjem. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je, da je najučinkovitejša integrirana in celostna obravnava, ki hkrati obravnava odvisnost in pridruženo duševno motnjo. Pristop vključuje kombinacijo različnih terapevtskih metod (zlasti kognitivno-vedenjsko terapijo, motivacijski intervju, družinsko in skupinsko terapijo) ter poudarja pomen psihosocialnih dejavnikov in vzpostavljanja kakovostnega terapevtskega odnosa. Razprava in zaključek: Integrirana in celostna obravnava se izkazuje kot ključna pri učinkovitem zdravljenju pacientov z dvojno diagnozo. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi obravnavale dolgoročno učinkovitost posameznih pristopov ter možnosti njihovega uvajanja v širšo klinično prakso.
Ključne besede: odvisnost, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševna motnja, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Ethical approval and informed consent in mental health research : a scoping review
Leona Cilar Budler, Gregor Štiglic, 2025, pregledni znanstveni članek

Opis: Although there is a wide range of scientific papers introducing artificial intelligence techniques in the mental health field, there is a lack of literature assessing the reporting of ethical concerns in such studies. In addition, it is not yet known whether the authors seek ethical approval or informed consent while performing such research. This study aimed to investigate the extent to which studies in the mental health domain that utilize chatbots either ignore or incompletely disclose patient consent and ethical approval from the responsible review boards. A scoping literature search was performed in PsychARTICLES, PubMed, and Web of Science using both MeSH terms and free-text keywords. Following PRISMA-ScR guidelines, we also contacted study authors to verify missing information about ethical approval or informed consent, enhancing the transparency and rigor of our analysis. Among the 27 studies reviewed, 13 reported obtaining ethical approval, and 16 reported collecting informed consent. The remaining studies did not provide such information. These findings underscore the ethical complexities surrounding AI in mental health, especially regarding the collection, storage, and use of sensitive patient data. There is a correlation between sample size and the acquisition of ethical approval, particularly in studies published in journals with low-impact factors. Future research should investigate the role of journal policies in influencing ethical practices. In addition, training programs could be developed to educate researchers on the importance of ethics, particularly in studies with smaller sample sizes.
Ključne besede: artificial intelligence, mental well-being, literature review, ethical issues, patient consent
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
URL Povezava na datoteko

8.
Burnout and the stigma of help-seeking in nurses : a cross-sectional study
Aljana Smajlović, Leona Cilar Budler, 2025, izvirni znanstveni članek

Opis: Aims: The aim of this study is to examine the association between burnout and the stigma of seeking professional psychological help among nurses working in surgical nursing field. Background: Nurses working in surgical settings face high levels of occupational stress, which increases their risk of burnout. Burnout, characterized by emotional exhaustion, depersonalization, and reduced personal accomplishment, can significantly impact both the well-being of healthcare professionals and the quality of patient care. Despite the availability of professional psychological support, many nurses hesitate to seek help due to stigma, cultural perceptions, and workplace norms. Understanding the relationship between burnout and help-seeking stigma is essential to developing targeted interventions that promote mental health support and reduce barriers to psychological care in nursing professionals. Methods: A cross-sectional study was conducted in Central Slovenia Region, from December 2024 to January 2025. 322 nurses completed the questionnaire on burnout and help-seeking stigma. Descriptive statistics, Spearman's correlation test, Mann-Whitney U test and Kruskal-Wallis U test were performed. p < 0.05 was considered statistically significant. Results: The study included 322 surgical nurses, with the majority reporting moderate to high levels of emotional exhaustion. A weak but statistically significant negative correlation (ρ = -0.178, p = 0.002) was found between burnout and attitudes toward seeking professional psychological help, indicating that nurses experiencing higher burnout levels were less likely to seek support. Nurses with high emotional exhaustion showed more stigmatized views (U = 2091.5, p = 0.010), though post-hoc power for this subgroup comparison was low (≈ 0.22). Gender differences were observed, with men reporting higher stigma against psychological help-seeking (p = 0.036), while women experienced higher burnout levels, particularly emotional exhaustion (p = 0.001). No significant associations were found between personal fulfillment and help-seeking attitudes (p = 0.807), nor between burnout and years of work experience (p = 0.325). Conclusion: These findings highlight the persistent stigma surrounding mental health support among surgical nurses, particularly those experiencing higher burnout. Emotional exhaustion appears to play a critical role in shaping attitudes toward help-seeking, suggesting that burnout interventions should incorporate mental health education to reduce stigma and encourage psychological support utilization. Gender disparities in burnout and stigma further emphasize the need for tailored interventions addressing the unique challenges faced by male and female nurses. Future research should explore organizational and cultural factors influencing psychological help-seeking behaviors and assess the effectiveness of workplace-based mental health interventions.
Ključne besede: occupational burnout, psychological wellbeing, help-seeking stigma, mental health
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (622,51 KB)

9.
Izobraževanje in usposabljanje doul
Maja Leskovar, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Ženske si ob porodu večkrat želijo podpore doule oziroma obporodne spremljevalke. Le-te lahko doprinesejo k boljši porodni izkušnji in želenim izidom poroda. Težava pa nastane pri izobraževanju in usposabljanju doul, saj njihovo delo in izobrazba nista uradno definirana. Namen tega magistrskega dela je pregledati literaturo o izobraževanju doul v Sloveniji in tujini. Metode: Delo temelji na pregledu literature, ki smo jo iskali z vnaprej določenimi kriteriji v podatkovnih bazah CINAHL, ScienceDirect in PubMed, zbirkah podatkov COBISS in Cochrane Library ter s spletnim brskalnikom Google Scholar. Literaturo smo tematsko analizirali in sintetizirali, oblikovali podteme in glavno temo. Rezultati: Iskanje v podatkovnih bazah, zbirkah podatkov in spletnem brskalniku nam je prineslo skupno 53 rezultatov, izmed katerih smo jih 8 vključili v končno analizo. Glavna tema je izobraževanje in usposabljanje doul, ki je nastala iz treh podtem: (1) osebne izkušnje doul, (2) trenutna izobraževanja ter (3) pravna ureditev izobraževanja in delovanja doul. Razprava in zaključek: Izobraževanje in usposabljanje doul poteka različno. Žal z načinom izobraževanja niso zadovoljne niti doule same. Težave nastajajo v pomanjkanju pravne podlage in pomanjkljivosti nekaterih tem izobraževanja, ki bi jim zagotavljale ustrezno delovanje. Le regulacija na nacionalnem nivoju bi lahko odpravila razlike in doprinesla k njihovi usposobljenosti.
Ključne besede: obporodna spremljevalka, učenje, edukacija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

10.
Upravljanje človeških virov v zdravstvu: strategije za preprečevanje izgorelosti
Ksenja Videnšek, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Izgorelost je med zdravstvenimi delavci resna težava, ki negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost oskrbe in učinkovitost organizacije. Magistrsko delo raziskuje, kako lahko strategije upravljanja človeških virov prispevajo k preprečevanju izgorelosti v zdravstvu. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature z uporabo metod deskriptivne analize in tematske sinteze. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, Web of Science in SAGE, z upoštevanjem vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Kakovost člankov je bila ocenjena s pomočjo CASP orodja. Rezultati: Analiza je pokazala, da so ključni dejavniki izgorelosti stres, slabo delovno okolje in pomanjkanje podpore. Učinkovite strategije za preprečevanje izgorelosti vključujejo čuječnost in tehnike sproščanja (npr. joga, glasba), ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, izboljšanje komunikacije in timskega dela ter oblikovanje delovnega okolja, ki spodbuja dobro počutje. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je celostni pristop bistven pri zmanjševanju izgorelosti. Vodstvo mora spodbujati psihosocialno varnost, zagotavljati usposabljanja in spremljati počutje zaposlenih. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na dolgoročne učinke teh strategij ter na njihovo izvajanje v različnih zdravstvenih okoljih.
Ključne besede: poklicni stres, zdravstveno osebje, zmanjševanje stresa na podlagi čuječnosti, management
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (654,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici