| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv vegetarijanske prehrane v nosečnosti
Maja Zver, 2021, diplomsko delo

Opis: Vegetarijanstvo je širok pojem, ki zajema številne podskupine različnih diet, ki se delijo glede na vključevanje živil v prehrano. V zadnjih desetletjih se vse več mladih odloča za takšne oblike prehrane iz različnih vzrokov. Še posebej občutljiva skupina postanejo nosečnice, saj mora ženska v gestaciji s prehrano zadostiti svojim energijskim potrebam in potrebam njenega otroka. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako vpliva vegetarijanska prehrana nosečnice na potek nosečnosti in razvoj njenega ploda. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo domače in tuje literature, ki se nanaša na vegetarijansko prehrano med nosečnostjo ter njene vplive na potek nosečnosti in razvoj ploda. Upoštevali smo PRISMA priporočila. Ugotovili smo, da problem predstavljajo neprimerno sestavljene vegetarijanske prehrane, kjer velikokrat prihaja do pomanjkanja hranilnih snovi, kot so vitamin B12, D, cink, jod, železo, kalcij in omega 3 maščobne kisline. Pomanjkanje ključnih hranil vodi do številnih zapletov med nosečnostjo, pa tudi raznih zdravstvenih težav kasneje v življenju otrok vegetarijanskih mater. Z omejevanjem vnosa živil se viša tveganje za primanjkljaj makro in mikroelementov. Lakto-ovo vegetarijanska prehrana med nosečnostjo se je izkazala, kot varna z upoštevanjem priporočil in načrtovanjem jedilnikov. Raziskave kažejo, da so izidi nosečnosti pri uravnoteženi vegetarijanski prehrani primerljivi z omnivorno prehrano.
Ključne besede: nosečnost, razvoj ploda, uravnotežena prehrana, vegetarijanstvo
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 42; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Napovedovanje sprememb kognitivnih sposobnosti pri starejši populaciji
Anja Štante, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Delež starejših od 65 let se v populaciji veča. Napovedi kažejo, da se bo do leta 2100 še povečal. Ena od problematik, ki se pojavlja pri starejših, je upad kognitivnih sposobnosti. Metode: Analizirali smo podatke iz raziskave The Survey of Health, Aging and Retirement in Europe pri valu 6 in 7. Oblikovali smo dve skupini podatkov. V prvo smo uvrstili vse razpoložljive podatke iz držav Evropske unije, v drugo podatke zbrane v Republiki Sloveniji. Analizo podatkov smo izvedli v programskem jeziku R. Z uporabo napovednih modelov smo poskušali napovedati spremembe v vrednosti spremenljivke »razlika v takojšnjem priklicu besed med valoma 6 in 7«. Uporabili smo tri napovedne modele, in sicer multiplo logistično regresijo, Random Forest in Gradient Boosting Machine. Pri dobljenih rezultatih smo primerjali vrednost površine pod krivuljo. Rezultati: Pri evropski populaciji se je kot najboljši napovedni model izkazala multipla logistična regresija z rezultatom pri vrednosti AUC 0,698 (95% IZ: 0,678-0,705). Pri slovenski populaciji se je kot najboljši izkazal Gradient Boosting Machine z rezultati pri AUC 0,698 (95% IZ: 0,663-0,760). Razprava in sklep: Izkazalo se je, da na izhodno spremenljivko vplivajo spremenljivke, ki so že zaznane v drugih študijah. Te so priklic besed pri valu 6, starost in stopnja izobrazbe. Pri evropski populaciji je opazen vpliv spremenljivke samoocena računalniških sposobnosti. Študije s področja kognitivnih sposobnosti pri starejših na območju Republike Slovenije so pomembne, saj se slovenska družba stara.
Ključne besede: staranje, kognitivni upad, priklic besed, SHARE, napovedni model
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (670,62 KB)

3.
Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19
Elmir Uzeinović, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19. Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno. Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (590,29 KB)

4.
Znanje mladih o pomembnosti zdravja ledvic
Mojca Podkrajšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Ledvice opravljajo številne življenjsko pomembne funkcije. Bolezni sodobnega časa, kot so srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, spadajo med najpogostejše vzroke za okvaro ledvic. Za ohranjevanje zdravja ledvic ima veliko vlogo zdrav način življenja. Namen zaključnega dela je raziskati ozaveščenost mladih o pomembnosti zdravja ledvic. V okviru teoretičnega dela smo uporabili opisno metodo dela. Raziskavo z anketnim vprašalnikom smo opravili s spletnim anketnim vprašalnikom in anketirance poiskali na spletnih omrežjih. Pridobljene podatke za empirični del raziskave smo analizirali in statistično obdelali z opisno in sklepno statistiko v programu IMB SPSS. Skupno je v raziskavi sodelovalo 100 mladih, od tega 50 študentov zdravstvene nege in 50 splošne populacije mladih. Z zastavljenim raziskovalnim vprašanjem lahko potrdimo, da imajo anketirani mladi zadovoljivo znanje o zdravju ledvic. Potrdili smo zastavljeno hipotezo, da se znanje o zdravju ledvic med študenti zdravstvene nege in ciljnim laičnim prebivalstvom mladih razlikuje, kar opravičujemo z dejstvom, da pridobijo študentje zdravstvene nege v času študija strokovno znanje. Če se bolezni ledvic dovolj zgodaj odkrijejo, se jih lahko uspešno zdravi, s tem pa se tudi upočasni slabšanje ledvične funkcije in srca ter posledično izboljša kakovost življenja. Menimo, da je zelo pomembno, da se o tem začne ozaveščati že mlade, ki si lahko z upoštevanjem preprostih preventivnih ukrepov izboljšajo kvaliteto življenja.
Ključne besede: mladi, preventiva, zdrave ledvice, znanje
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Ključne besede: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Objavljeno: 26.05.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (573,86 KB)

6.
Kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje
Sandra Čelan, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje srčnega ritma so pogost spremljevalec nekaterih srčnih bolezni. Motnje srčnega ritma vplivajo na kakovost življenja otroka ter njegove družine, zato ti potrebujejo podporo in razumevanje zdravstvenega in negovalnega tima. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje in s katerimi ukrepi lahko izboljšamo kakovost njegovega življenja. V empiričnem delu raziskave smo podatke zbirali s pomočjo metode intervjuiranja. Intervju vsebuje 26 vprašanj, ki smo jih oblikovali na podlagi pregleda, analize in sinteze literature s področja AV bloka III. stopnje v povezavi s kakovostjo življenja otroka. Dobljene podatke z delno strukturiranim intervjujem, smo obdelali s kvalitativno analizo podatkov; kodiranjem, kjer smo členili in združevali različne podatke ter kategorizirali posamezne kode intervjuja v kategorije višjega reda ter tako dobili smiselno analizo. Rezultati raziskave kažejo na to, da je kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje lahko dobra, če se upošteva vse dejavnike, ki pripomorejo k temu. Prav tako je raziskava pokazala, da kljub temu, da je način življenja otroka v večini primerov primerljiv z načinom življenja zdravih otrok, obstajajo omejitve, ki se jih je za boljšo kakovost življenja treba držati. Kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje je lahko dobra in primerljiva s kakovostjo življenja otrok, ki takšnih zdravstvenih težav nimajo. Je pa pomembno, da se tako starši kot otroci sami zavedajo, da je za zdravje treba marsikaj narediti, se nekaterim stvarem tudi odpovedati, predvsem pa zaupati v moč medicine ter predvsem pozitivno živeti življenje.
Ključne besede: otrok, AV blok III. stopnje, kakovost življenja, motnje srčnega ritma.
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operaciji
Žan Tanacek, 2021, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Ekstremna debelost je bolezensko stanje, ki ogroža človekovo življenje, s tem pa tudi kakovost življenja in način normalnega funkcioniranja. Kaže se kot prekomerno kopičenje maščobe na telesu. V kolikor se takšno stanje ne obravnava, lahko pride do smrti. Bariatrična operacija je »novodobna« rešitev, s pomočjo katere lahko ljudem, ki imajo takšne težave, izboljšamo življenje. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operaciji. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali. Rezultati: S pomočjo bariatrične operacije se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja pri večini ljudi, ki so se za ta operativni poseg odločili. Stanje zdravstvene pogojene kakovosti življenja se je izboljšalo na večih področjih, in sicer: delovanje endokrinega sistema, fizična aktivnost in gibljivost, prehrambeni režim, spanje, zmanjšala se je stopnja strahu in prisotnosti depresije. Diskusija in zaključek: Zelo pomembno je, da ima pacient, ki je prestal operativni poseg, izboljšano zdravstveno pogojeno kakovost življenja. Sprememba njegovih navad že pred samim posegom prispeva k dolgoročnemu uspehu po bariatrični operaciji. Na tematiko izboljšanja zdravstveno pogojene kakovosti življenja po bariatrični operaciji bi bilo smiselno narediti več raziskav tudi v slovenskem okolju, saj bi na podlagi tega ozaveščali ljudi o načinih izboljšanja kakovosti življenja po prestanem kirurškem posegu.
Ključne besede: kvaliteta življenja, novodobna rešitev, pregled literature, debelost, kvaliteta življenja po operativnem posegu
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
Pomen fizične aktivnosti pri depresiji
Nuša Iskra, 2020, diplomsko delo

Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (996,83 KB)

9.
Vpliv treninga za moč in vzdržljivostnega treninga na simptome shizofrenije
Bine Kosmač, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Raziskanost vpliva fizične aktivnosti na shizofrenijo je v primerjavi z lažjimi duševnimi motnjami pomanjkljiva. Shizofrenijo karakterizirajo pozitivni in negativni simptomi; pozitivne se zmerno učinkovito lajša z medikametozno terapijo, ki za negativne simptome ni učinkovita. Trening za moč in vzdržljivostni trening sta lahko cenovno ugodni in lahko dostopni metodi lajšanja teh simptomov in drugih posledic shizofrenije. Metode: Zaključno delo temelji na pregledu literature, uporabili smo opisno metoda dela. Vključitveni kriteriji so bili znanstveni in strokovni viri, objavljeni med leti 2010 in 2020 v angleškem jeziku, ki se nanašajo na fizično aktivnost in simptome shizofrenije. Za iskanje virov smo uporabili podatkovni bazi PubMed in Web of Science. Postopek iskanja smo prikazali v tabeli, način oženja izbire virov za končno analizo pa prikazali s PRISMA diagramom. Izbrana literatura je bila analizirana in sintetizirana. Rezultati: V analizo smo vključili 8 študij. Rezultati so sicer različni, a je nakazan pozitiven vpliv intenzivnega, predvsem vzdržljivostnega treninga na simptome shizofrenije. Trening se je izkazal učinkovitejši pri negativnih simptomih kot pozitivnih. Tudi primerno zastavljen, intenziven trening za moč lahko zmanjša jakost simptomov. Razprava: Ugotavljamo, da je intenzivnost poglaviten kriterij učinkovitosti treninga pri lajšanju simptomov shizofrenije. Posamezne študije z intervencijo visoko intenzivnega treninga so potrdile bistveno izboljšane simptome shizofrenije. Sklep: Fizična aktivnost v obliki strukturiranega treninga kaže velik potencial pri lajšanju simptomov in ostalih posledic shizofrenije. Za postavljanje zaključkov in oblikovanje optimalnega vadbenega programa za paciente s shizofrenijo potrebujemo več kvalitetnih raziskav. Kljub temu lahko zaključimo, da je za človeka fizična aktivnost izjemno pomembna.
Ključne besede: trening za moč, vzdržljivost, simptomi, shizofrenija
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 124; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (475,12 KB)

10.
Podpora družine mladostniku z downovim sindromom
Ana Sešel, 2021, diplomsko delo

Opis: Družinske skupnosti, ki imajo v svoji sredi člana z Downovim sindromom, se v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi izzivi. Otrok in kasneje mladostnik z Downovim sindromom za svoj optimalen razvoj potrebuje ustrezno podporo, pomoč in vzpodbudo, v prvi vrsti s strani najožjih družinskih članov. Namen zaključnega dela je predstaviti Downov sindrom in skozi intervjuje ugotoviti, kakšna je stopnja podpore, ki jo je mladostnik s to diagnozo deležen s strani svoje družine. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo dela. Pri teoretičnem delu smo uporabili opisno metodo dela ter iskali in analizirali znanstvene in strokovne vire, za zbiranje podatkov pa smo uporabili tehniko intervjuja. Ugotovili smo, da mladostnik z Downovim sindromom potrebuje veliko več podpore pri opravljanju življenjskih aktivnosti kot mladostnik brez omenjene bolezni. Po analizi treh intervjujev smo izpostavili proste kode, ki smo jih razvrstili v 82 podkategorij. Ugotovljeno je bilo, da mladostnik z Downovim sindromom s strani svoje družine potrebuje podporo pri vsakdanjih opravilih, zlasti tistih, ki zahtevajo uporabo fine motorike, in da so pomanjkanje informacij, nejasna navodila ter neodgovorjena vprašanja le nekatere izmed težav, s katerimi se srečujejo družine, ki želijo svojim otrokom z Downovim sindromom zagotoviti ustrezno podporo. Stopnja podpore, ki jo je deležen mladostnik z Downovim sindromom, je precej individualno pogojena z njegovo stopnjo samostojnosti. Pomembno je, da družine prejmejo dovolj ustreznega znanja in navodil, kako pomagati in podpreti takega otroka.
Ključne besede: Downov sindrom, značilnosti Downovega sindroma, podpora mladostniku z Downovim sindromom
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici