| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Modeliranje procesov anaerobne in aerobne razgradnje z modeloma ADM1 in ASM1 : magistrsko delo
Leon Lang, 2019, magistrsko delo

Opis: Anaerobna razgradnja je kompleksen večstopenjski proces, ki ga uporabljamo za razgradnjo organskih komponent v metan in ogljikov dioksid v odsotnosti kisika, hkrati pa proces lahko uporabimo za proizvodnjo obnovljive energije. Gre torej za enega izmed načinov, s katerim bi lahko omejili uporabo fosilnih goriv in tako prispevali k trajnostnemu razvoju. Aerobna razgradnja po drugi strani poteka v prisotnosti kisika, kjer mikroorganizmi v oksidacijskem procesu pretvorijo organske snovi v ogljikov dioksid, vodo, nitrate in sulfate. Proces aerobne razgradnje najpogosteje najdemo v čistilnih napravah za čiščenje odpadnih vod. V namene boljšega razumevanja ter nadaljnjega raziskovanja procesov anaerobne in aerobne razgradnje so raziskovalci razvili splošna modela anaerobne razgradnje ADM1 (Anaerobic Digestion Model No. 1) in aktivnega blata ASM1 (Activated Sludge Model No. 1). V magistrskem delu smo izvedli simulacije teh dveh procesov z osnovnima modeloma ADM1 in ASM1 ter nato še z modificiranim modelom ADM1. Magistrsko delo je tako razdeljeno na tri dele. V prvem delu smo izvedli simulacijo osnovnega modela ADM1, v drugem delu simulacijo modela ASM1 in v tretjem delu simulacijo modificiranega modela ADM1. Vse simulacije so bile izvedene v programu MATLAB. Na podlagi izvedenih simulacij smo naredili primerjavo z rezultati simulacij iz literature in na koncu še primerjavo z eksperimentalnimi rezultati iz literature. Ugotovili smo, da modela ADM1 in ASM1 dobro opišeta kinetiko procesov anaerobne in aerobne razgradnje. Pri rezultatih simulacij in eksperimentalnih rezultatov je prišlo do nekaterih odstopanj zaradi kompleksne narave biološko aktivnih sistemov in uporabe modelov z že vnaprej definiranimi procesi, s katerimi želimo oceniti kinetične parametre, ki so specifični za naš sistem. Kljub temu ti modeli prestavljajo dobro izhodišče za nadaljnje laboratorijske raziskave.
Ključne besede: anaerobna razgradnja, aerobna razgradnja, ADM1, ASM1, matematično modeliranje, MATLAB
Objavljeno v DKUM: 26.04.2019; Ogledov: 2252; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

2.
Superkritična ekstrakcija sorte oljne buče - Gleisdorfska Golica
Leon Lang, 2015, diplomsko delo

Opis: Konvencionalna ekstrakcija je še vedno primarna metoda, ki jo uporabljamo za ekstrahiranje olja iz različnih semen, medtem, ko je pri tej diplomski nalogi bila izbrana alternativna metoda konvencionalni metodi, to je ekstrakcija z uporabo superkritičnih in subkritičnih fluidov. Uporaba superkritične ekstrakcije (SCE) ima kar nekaj pozitivnih lastnosti, med drugim tudi to, da končni produkti ne vsebujejo ostankov topil. Laboratorijsko delo je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del je obsegal ekstrahiranje bučnega olja sorte – Gleisdorfska golica z uporabo visokotlačne ekstrakcijske naprave, pri čemer smo kot topilo uporabljali superkritični ogljikov dioksid ter subkritični propan. Z namenom preučevanja kinetike ekstrakcije, smo pri obeh topilih spreminjali temperaturo in tlak, ter tako ugotavljali kako ta dva parametra vplivata na hitrost in izkoristek ekstrakcije. V drugem delu eksperimenta smo s pomočjo saponifikacije hidrolizirali maščobe in pri tem dobili soli maščobnih kislin, ki smo jih nato v tretjem delu laboratorijskega eksperimenta analizirali z uporabo plinske kromatografije (GC) in tako določili vsebnost prostih maščobnih kislin v ekstraktih. Na podlagi vseh opravljenih meritev smo na koncu lahko določili optimalne pogoje ekstrahiranja in izbrali primerno topilo, ki je dalo največje izkoristke. Rezultati so pokazali, da se olje bučnih semen veliko bolje topi v propanu, kar smo opazili tudi med samim eksperimentom na podlagi barve ekstrakta, ki je v primeru uporabe superkritičnega ogljikovega dioksida bila rjavo – rumena, medtem ko pri ekstrakciji s subkritičnim propanom temno zelena. Izkoristki ekstrakcije so bili nad 30 %, vendar pri propanu v povprečju nekoliko višji (do 37 %) v primerjavi z ogljikovim dioksidom (do 34 %). Izkazalo se je tudi, da izkoristki ekstrakcije naraščajo z višanjem temperature in večanjem tlaka.
Ključne besede: Gleisdorfska golica, superkritična ekstrakcija, CO2, propan, saponifikacija, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2243; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 1.95 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici