| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zbiranje in analiza velike količine dnevniških zapisov računalniškega oblaka
Luka Orehar, 2020, magistrsko delo

Opis: Opredeljena je problematika pregledovanja dnevniških zapisov ob izjemno veliki količini podatkov, zbranih v informacijskem oblaku ob povečevanju števila uporabnikov in kosov strojne opreme. Opisan je razvoj modela za centralno zbiranje dnevniških zapisov. Na podlagi izvedene raziskave je bilo ugotovljeno, da je ročno upravljanje dnevniških datotek časovno potratno in zelo naporno. Vpeljava programske opreme za pomoč pri upravljanju z dnevniškimi zapisi je tako nujna. Sistem za centralno beleženje dnevniških zapisov nam bistveno olajša iskanje problemov, saj ponuja uporabniku zelo prijazen spletni vmesnik in učinkovito avtomatizacijo ključnih opravil. Poleg tega nam sistem omogoča vpogled v dogajanje tudi, če nam strojna oprema zaradi nepravilnega delovanja ni dosegljiva.
Ključne besede: Dnevniški zapisi, Računalniški oblak, EFK stack, OpenStack
Objavljeno: 02.04.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (935,21 KB)

2.
Dedne pogodbe grofov Celjskih
Lea Pogačnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Družbena ureditev in gospodarstvo sta v srednjem veku temeljila na zemlji. Ker so imeli osrednji deli nemške dežele zemljo že razdeljeno, je bila zemlja zanimiva predvsem na jugovzhodu države. Imenovala se je kronska zemlja, saj jo je cesar z namenom pridobivanja zvestobe tamkajšnjega plemstva in krepitve obrambe na meji podeljeval plemstvu in cerkvi. Kot rezultat se je oblikoval družbeni in gospodarski sistem, imenovan fevdalizem. Nastajati so začela zemljiška gospostva, zemlja pa je plemstvu dajala status in ugled. Žovneški so imeli status svobodnih gospodov (nobiles), kar je zanje pomenilo, da so se podrejali samo vladarju. V tistem obdobju je bil cilj vsake plemiške rodbine združiti čim več posesti in ustvariti lasten teritorij, na katerem bi si pravno, politično in vojaško podredili ostalo plemstvo. Ko so Žovneški v drugi polovici 13. stoletja prvič posegli v medplemiške boje, so to naredili preudarno, saj so podprli Habsburžane in si tako pridobili pomembnega zaveznika. Leta 1308 je Ulrik Žovneški Frideriku Habsburškemu izročil svoje gradove in jih prejel nazaj v fevd. To dejanje je sicer pomenilo izgubo temelja za naziv svobodnih gospodov in premik navzdol po družbeni lestvici, saj so Žovneški s tem postali deželnoknežji ministeriali. Vseeno pa je izročitev še okrepila medsebojno vez s Habsburžani, po vrhu vsega pa je Ulrik posesti obdržal. Leto 1332 je bilo za Žovneške pomembno saj je umrl zadnji Vovbrški grof, zato so se podali v boj za njihovo dediščino, s središčem v Celju. Naslednji prelomni dogodek je sledil leta 1341 s povzdigo cesarja Ludvika Bavarskega, s katero so dobili naziv državni grofje Celjski. Temu je sledila ponovna povzdiga Karla IV. Luksemburškega. Poroka in z njo povezano dedovanje je bila le ena izmed strategij za pridobivanje ozemelj, spori za dediščino pa so navadno vodili v vojaške spopade. Ker so se Celjski grofje zavedali, da vsaka delitev rodbinske posesti pomeni tudi njeno slabitev, so z dednimi pogodbami ohranjali celotno posest v rokah rodbine tako, da se z ženitvami ni delila, pomembne listine pa so podpisovali vsi skupaj. Med vsemi ženitvami je bila najpomembnejša poroka Barbare, najmlajše hčere Hermana II. Njo je oče namreč poročil s Sigismundom, sinom rimskega cesarja in češkega kralja Karla Luksemburškega. Sigismund je leta 1410 postal rimsko-nemški cesar, Barbara pa je bila v Pragi leta 1437 kronana za češko kraljico. Leto pred tem, novembra 1436, je Sigismund Celjske grofe povzdignil v državne kneze. Ta povzdiga je postala jabolko spora med Celjskimi in Habsburžani, nesoglasja pa so se leta 1443 končala s sklenjeno poravnavo. Celjski so se namreč odpovedali lastni kneževini, Friderik III. Habsburški pa jim je priznal knežji naslov. Del poravnave je bila tudi obojestranska dedna pogodba Celjskih s Habsburžani, po kateri rodbina, ki izumre prva (ostane brez moških potomcev), drugi prepusti vsa svoja ozemlja. Sprva je bilo težko govoriti o oporočni sposobnosti, saj je zemljiški gospod vedno sodeloval pri prenosu premoženja iz zapustnika na prejemnika. Oblika oporoke sprva ni bila izrecno določena. Oporočno dedovanje se je najverjetneje uveljavilo v 13. stoletju, dedovanje po zakonu v primeru, ko zapustnik ni napravil veljavne oporoke, pa se je najverjetneje uveljavilo šele v visokem srednjem veku, pri čemer so bili prvi upravičenci zapustnikovi najbližji krvni sorodniki. Ženske so se navadno odrekle premoženju v korist moških potomcev rodbine. Glavno načelo pri razpolaganju s podedovanim premoženjem je bila zaščita obstoja rodbinskega premoženja. Dedovanje fevdov je bilo omejeno na krvno sorodstvo, tako da ga vdova ni mogla dedovati, ampak ga je lahko le uživala do smrti; to je veljalo še v 14. stoletju. Nedeljivost premoženja so zagotavljali tudi tako, da je bilo treba za odsvojitev premoženja pridobiti soglasje sorodnikov. Izjema so bile naklonitve cerkvi, za katere soglasje sorodnikov ni bilo potrebno.
Ključne besede: Celjski grofje, fevdalizem, plemstvo, dedna pogodba, ženitna pogodba, obojestranska dedna pogodba Celjskih s Habsburžani, oporočno dedovanje.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 740; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (944,76 KB)

3.
Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture
Roman Pogačnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture Varnost na svetu postaja vse večja dobrina, tudi tam, kjer še do včeraj to ni bilo pomembno. V preteklosti doseže naraven varnosti je danes lahko hitro izgubljena, če družba kot celota varnosti širšega pomena ne namenja dovolj pozornosti. Kritična infrastruktura (v nadaljevanju: KI) je ena izmed pridobitev človeštva in je lahko zelo ranljiva tarča, če je ne varujemo. Pojem kritična infrastruktura se s časom in razvojem spreminja: tako je danes nemogoče povsem zavarovati vse, kar je ali bi lahko bilo kritična infrastruktura. Pred desetletji bi med KI šteli samo največje infrastrukturne objekte, danes pa med KI štejemo tudi državno mejo, informacijsko tehnologijo in prometno infrastrukturo. Kako jo zavarovati, da ob morebitnem poškodovanju ali ogrožanju družba ne bi imela nepopravljivih posledic? Varovanje KI ni samo naloga državnih organov, ampak je tudi zasebnih lastnikov in upravljavcev. Med načine varovanja spada tudi uporaba daljinsko vodenih letalnikov, saj omogočajo cenejšo in bolj kontinuirano delovanje. Hkrati s tem ni ogroženo človeško življenja, saj izvidovanje z DVLS ne zahteva neposredne navzočnosti človeka na kraju ogrožanja. V nalogi prikazujemo del ponudbe DVLS na trgu, z dodatno opremo, potrebno za uspešno opravljanje nalog, in področje predpisov. Predstavljamo tudi področje predpisov in kategorizacije kritične infrastrukture. V zadnjem poglavju prikazujemo ekonomsko upravičenost delovanja z DVLS.
Ključne besede: daljinsko vodeni letalnik, kritična infrastruktura, razred MINI, predpisi, koristni tovor, daljinsko vodeni letalski sistemi, radiološko-kemično-biološka obramba.
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 780; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

4.
Pojem književne tradicije v znanosti o književnosti
Jože Pogačnik, 1993, izvirni znanstveni članek

Opis: Študij obravnava vsebinske določnice pojma tradicija, ki je pojav, v katerem se utemeljuje literarna veda. Za ugotavljanje lastnosti tradicije so pregledana ustrezna spoznanja bioloških znanosti (polimorfen pogled na človekovo osebnost), na tej podlagi je bilo laže poenotiti določene aspekte lingvistike in kulturologije, od sodobnih postopkov pa zlasti raziskovalno izhodišče intertekstualnosti. Nova besednoumetnostna dela nastajajo in so sprejeta v kontekstu ali na ozadju določene književne tradicije, katera jim določa pomen in smisel. Elementi tradicije so vedno aktualizirani in integrirani v novi miselni kontekst s pomočjo jezika. Tradicijo določa torej samo tako imenovani "trenutek sedanjosti", ki ga je mogoče ugotavljati za vsakega avtorja in za vsako književnost posebej.
Ključne besede: književnost, tradicija, literarne študije
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 519; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Predlog vpeljave koncepta prinesi lastno napravo v podjetje Aerodrom Ljubljana, d. o. o.
Jure Pogačnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Uporaba računalnika se je v zadnjih letih močno spremenila. Še pred nedavnim zaposleni niso imeli druge izbire kot delati v pisarni podjetja na njihovem stacionarnem računalniku. Teh časov je že zdavnaj konec, saj so se mobilne naprave z razvojem brezžičnih omrežij in naprednih tehnologij razvile v prave žepne računalnike. V diplomski nalogi je v prvem delu prikazan koncept BYOD — katere so njegove prednosti in slabosti ter tveganja vpeljave tega koncepta v podjetje. Predstavljeni so štirje najbolj uporabljeni operacijski sistemi, centralno upravljanje in nadzor mobilnih naprav ob uporabi koncepta ter primerna varnostna politika. Pregledali smo dobro prakso in morebitno prihodnost samega koncepta BYOD. V drugem delu je predstavljen predlog, kako koncept BYOD vpeljati v podjetje Fraport Slovenija, d. o. o. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili anketni vprašalnik in ga poslali zaposlenim v podjetju Fraport Slovenija, d. o. o., ki uporabljajo službene mobilne naprave. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili odgovor na obe zastavljeni hipotezi. Z diplomsko nalogo smo želeli preveriti stopnjo varnosti, s katero zaposleni uporabljajo službene mobilne naprave, ter poznavanje koncepta BYOD med zaposlenimi in pripravljenost na sprejetje le-tega.
Ključne besede: mobilne naprave, mobilni telefoni, prenosni računalniki, operacijski sistemi, varnostna politika, informacijska varnost, BYOD, diplomske naloge
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 981; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (458,70 KB)

6.
Logistične kompetence pri delu organizatorjev turističnih potovanj
Anka Pogačnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo najprej v teoretičnem delu opredelili pojem kompetence in z njimi povezane pojme, njihove sestavne dele in posamezne vrste kompetenc. Opisali smo, na kakšen način oblikujemo kompetenčne modele za posamezno delovno mesto. V nadaljevanju smo opredelili poklic strokovnjak logistike, ter opredelili katere so tiste kompetence, ki jih posameznik pridobi tekom študija na Fakulteti za logistiko. Na osnovi teoretičnih znanj smo pripravili anketni vprašalnik o pričakovanih kompetencah na delovnem mestu organizatorja turističnih potovanj in ga po elektronski pošti poslali slovenskim turističnim poslovalnicam. Poslovalnice smo poprosili, da anketo izpolni oseba, ki je v podjetju zaposlen na delovnem mestu organizatorja turističnih potovanj. Ob analizi rezultatov ankete smo prišli do spoznanj, da zaposleni pri svojem delu uporabljajo tako splošne kot tudi delovno specifične kompetence, svoja znanja pa so pridobili v večji meri z izkušnjami na delovnem mestu.
Ključne besede: kompetence, logistika v turizmu, turistične agencije
Objavljeno: 11.02.2016; Ogledov: 862; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (591,23 KB)

7.
8.
Književnozgodovinske določnice Stiškega rokopisa
Jože Pogačnik, 1992, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava je posvečena Stiškemu rokopisu, ki so ga včasih poimenovali tudi Ljubljanski rokopis, omenja njegovi dve izdaji, nato pa podrobneje navaja Grafenauerjeve ugotovitve. Avtor si je zadal nalogo, da bo odkril predvsem literarnozgodovinske določnice obravnavanega rokopisa, jezikovno-stilni in kompozicijski sestav njegovih besedil ter njegove genetične in tipološke značilnosti, s katerimi se uvršča v domač in zahodnoevropski kulturološki kontekst. Literarnozgodovinsko analizo pa naj bi dopolnile še jezikovna, paleografska, liturgična in cerkvenozgodovinska. Avtor opozarja tudi na razlike med Brižinskimi spomeniki in Stiškim rokopisom, kjer je norma literarnega izražanja postala ljudska govorjena beseda, s tem pa se je slovenščina spet uveljavila kot literarni jezik.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 383; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

9.
UREDITEV PROMETA V OBČINI POLZELA
Nejc Pogačnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je ureditev prometa v širšem centru Občine Polzela, pri čemer smo se osredotočili na urejanje prometa z izvedbo enosmernih ulic. Izvedena je bila analiza obstoječe prometne ureditve, na osnovi katere so bili izpostavljeni problematični odseki cest in predstavljene možne rešitve, v smislu preureditve trenutnega dvosmernega prometnega sistema v enosmernega. Pri svojem delu smo na podlagi teoretičnih predpostavk preučili pozitivne in negativne posledice izbranega načina regulacije prometa in te ugotovitve ovrednotili na konkretnih primerih znotraj območja obdelave. Za vsakega izmed izpostavljenih cestnih odsekov je bil izveden popis del, s katerim smo ugotavljali ekonomsko upravičenost predlaganih rešitev prometne ureditve.
Ključne besede: ureditev prometa, enosmerne ulice, parkirna mesta, Občina Polzela.
Objavljeno: 26.06.2014; Ogledov: 984; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici