1. Primerjava sistemov kibernetske varnosti med Slovenijo in Hrvaško : magistrsko deloLea Kozlevčar, 2024, magistrsko delo Opis: Kibernetska varnost in informacijska tehnologija sta v današnjem digitalnem svetu postali ključnega pomena za vsako državo in njeno gospodarstvo. Hkrati pa kibernetski napadi in grožnje postajajo vse bolj razširjeni in resni, zato je nujno, da države razvijajo robustne kibernetske sisteme, ki ščitijo njihovo kritično infrastrukturo, informacije in državljane. Ti napadi imajo lahko uničujoče posledice za državo in njeno gospodarstvo.
V tem kontekstu smo primerjali kibernetske sisteme v dveh evropskih državah – Sloveniji in Hrvaški. Obe državi se trudita okrepiti svoje kibernetske sisteme in obvladovati grožnje, ki izvirajo iz digitalnega sveta. Vendar pa obstajajo različni dejavniki, ki vplivajo na njihovo kibernetsko varnostno okolje, vključno z organizacijo, zakonodajo, izobraževanjem ter stopnjo digitalizacije in ranljivostjo.
Kibernetski napadi so postali vse bolj raznoliki in napredni. Vključujejo phishing napade, zlonamerno programsko opremo, napade na dostopne Wi-Fi točke, krajo identitete in druge oblike groženj. Zlonamerna programska oprema, kot so ransomware in trojanci, lahko povzroči hude težave in velike finančne izgube.
Za učinkovito zaščito pred kibernetskimi grožnjami morajo države vzpostaviti celovite kibernetske sisteme, ki vključujejo tehnološke, zakonodajne, izobraževalne in organizacijske ukrepe.
Ključne besede: kibernetska varnost, kibernetske grožnje, nacionalna strategija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (2,07 MB) |
2. Odkrivanje nasilja nad moškimi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeBrigita Kozlevčar, 2016, diplomsko delo Opis: Nasilje nad moškimi je prisotno ampak zelo skrito. Ko gre za nasilje, ne moremo mimo stereotipa, da so v večini primerov še vedno moški storilci in ženske žrtve, pa vendar so žrtve nasilja tudi moški. Ponavadi so lahko to moški, ki ne ustrezajo definiciji moškega v določeni kulturi, ki so šibkejši in ranljivejši.
Prav gotovo so moški najbolj ranljivi ko so še otroci. Lahko so žrtve spolnega izkoriščanja ter nasilja v družini kot tudi žrtve vrtniškega nasilja. Moški so pogosteje izpostavljeni fizičnemu nasilju s strani drugih moških. Poleg tega so lahko tudi žrtve psihičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi žrtve zanemarjanja.
Sama prijava oz. neprijava nasilja s strani moškega, kot žrtve je močno povezana z občutkom sramu, zmedenosti, krivde in stigme ter v odločilni meri od predsodkov in stereotipov, saj zaradi njih se večina moških boji, da bi s prijavo nasilja razkrili svojo nesposobnost in vlogo moškega, ki ga od njega pričakuje patriarhalna družba. Temu posledično je poročil o zlorabah moških malo. Pomembno vlogo pri odkrivanju in raziskovanju tovrstnega pojava imajo vsi, kot družba, vsak posameznik, mediji, prijatelji, sodelavci, kot tudi državne institucije in nevladne organizacije, ki se pogosto prve srečujejo z žrtvami nasilja.
Ker se o nasilju nad moškimi govori zelo malo in ker o tovrstnem problemu ni veliko slovenske literature je namen diplomskega dela, preučiti oblike nasilja nad moškimi ter ugotoviti, kako nasilje prepoznamo oziroma s kakšnimi znaki in indici moški pokažejo, da so žrtve nasilja.
Ključne besede: nasilje, moški, žrtve, odkrivanje, prepoznavanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 2002; Prenosov: 252
Celotno besedilo (599,30 KB) |
3. Agresivnost, nasilje in borilne veščine : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBruno Kozlevčar, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali, ali sta pojma agresivnost in nasilje povezana s polno kontaktnima borilnima veščinama, kot sta boks in tajski boks, kateri v borilnem svetu veljata za trdi borilni veščini.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili koncept agresivnosti in nasilja ter ju nato povezali z zgoraj omenjenima borilnima veščinama. Agresivnosti in nasilja se ljudje v največji meri naučimo s posnemanjem, zato so se pri ljudeh razvili stereotipi o izvoru agresivnosti in nasilja iz boksa in tajskega boksa. Namen poučevanja boksa in tajskega boksa ni vzbujati agresivnosti in nasilja v ljudeh, ampak krepiti telo ter se naučiti samokontrole udarcev ter nenazadnje nadzorovanja čustev, za kar poskrbijo ustrezno usposobljeni trenerji teh dveh borilnih veščin.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov razdeljenih med udeležence vadbe boksa in tajskega boksa in intervjujev opravljenih s trenerji in tekmovalci boksa in tajskega boksa, ugotovili, da so ljudje, ki se udeležujejo vadbe borilnih veščin večinoma neagresivne osebe, ki niso naklonjene nasilju v družbi. Intervjuvanci poročajo, da sta boks in tajski boks individualna športa, pri katerih je potrebna zbranost, poslušnost in trda volja, kar pa kot poročajo niso vrline agresivnih in nasilnih oseb.
Tako smo zaključili, da sicer obstajajo nekateri agresivni in nasilni posamezniki, ki se udeležujejo vadbe boksa in tajskega boksa, vendar so to bolj izjeme. Prav tako boks in tajski boks ne spodbujata ljudi k agresivnosti in nasilju, ampak poučujeta nadzorovanje uma in telesa.
Ključne besede: čustva, napadalna čustva, agresivnost, nasilje, mladostniki, boks, borilne veščine, tajski boks, samonadzorovanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.08.2015; Ogledov: 2303; Prenosov: 323
Celotno besedilo (475,58 KB) |
4. Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji : diplomsko delo univerzitetnega študijaRok Kozlevčar, 2014, diplomsko delo Opis: Sodelovanje med občinskimi redarji in policisti je zakonsko opredeljeno oziroma je nujno za delovanje družbe nasploh. Policisti imajo zelo obsežen seznam nalog, ki jih opravljajo in zato lahko občinsko redarstvo gledamo kot podaljšek policije na lokalni ravni. Tako občinski redarji opravljajo veliko nalog policije in ji omogočajo, da se osredotoča na najbolj zapletene naloge.
V prvem delu smo se osredotočili na teorijo, ki vključuje naloge, pooblastila in prisilna sredstva tako občinskih redarjev kot policistov. Opisali smo tudi izobraževanje v obeh poklicih ter na splošno kaj za družbo ta dva poklica pomenita. V empiričnem delu naloge pa smo se osredotočili na raziskavo s pomočjo vprašalnika in analizirali odgovore iz katerih smo dobili bolj jasno oceno zaupanja med policisti in občinskimi redarji. Z raziskavo smo dognali, da je sodelovanje najbolj pogosto med občinskim redarstvom in policijsko postajo Center.
Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji je odraz sodelovanja. Sodelovanje je pogosto, zaželeno in za občinske redarje nujno potrebno. Tako pridemo do zaključka, da je zaupanje pogoj za opravljanje dela občinskega redarja za policiste pa prostovoljna izbira.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, policijska pooblastila, prisilna sredstva, občinsko redarstvo, občinski redarji, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2015; Ogledov: 1697; Prenosov: 208
Celotno besedilo (847,02 KB) |
5. Pomen čustvene in socialne inteligentnosti za uspešnost vodenja : diplomsko delo univerzitetnega študijaLea Kozlevčar, 2014, diplomsko delo Opis: Povzetek
Pomen čustvene in socialne inteligence vodstvenih kadrov vsak dan kaže svojo večjo pomembnost. Ljudje na vodilnih položajih se zavedajo, da je odnos do svojih zaposlenih, njihovo vključevanje v samo delovanje podjetja, ter medsebojna komunikacija ključnega pomena za uspešno delovanje podjetja, vendar še vseeno marsikateri vodja o tem ne želi slišati nič. Veliko lažje je ukazovati in razdeliti naloge med zaposlene, kot pa se ukvarjati s tem, kdo je primeren za kakšno delovno mesto, kako se nekdo počuti na svojem delovnem mestu in poslušati predloge zaposlenih, kako bi lahko naredili določene stvari drugače oziroma boljše. Zadovoljstvo, predanost delu in motivacija so lastnosti, ki bi si jih želel vsak vodja za svoje zaposlene. Da pa imaš delavce, ki z veseljem prihajajo na delo, pa je v veliki meri odvisno od vodje — uspešnega vodje. V diplomskem delu predstavljam, kakšna so merila za dobrega vodjo in kako velik pomen imata pri tem čustvena in socialna inteligenca.
Izvedla sem tudi anketni vprašalnik med 100 zaposlenimi, kjer se je pokazalo, da zaposleni niso najbolj zadovoljni z vodilnimi kadri v njihovih organizacijah. Zaposleni bi si želeli več izobraževanja za področje njihovega dela, radi bi svobodno izražali svoje mnenje in občutke glede dela ter bolj sodelovali pri oblikovanju ciljev znotraj organizacije. Za zaposlene je tudi zelo pomembno, da vodje informacije za delo posredujejo na razumljiv način, kar pa bi lahko, glede na odgovore anketiranih, izboljšali. Vodje glede na rezultate ankete še vedno ne znajo oziroma nočejo sprejemati konstruktivnih kritik na svoj račun ter premalokrat pohvalijo dobro opravljeno delo svojih podrejenih. V podjetjih je tudi premalo poudarka na kreativnosti in inovativnosti zaposlenih. Prav tako so slabo razviti sistemi napredovanja, ki bi omogočali, da najboljši zasedejo najboljše položaje.
Ključne besede: čustvena inteligenca, socialna inteligenca, vodenje, vodje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2014; Ogledov: 1971; Prenosov: 479
Celotno besedilo (1004,71 KB) |
6. IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH ODRASLIH V PODJETJIHBarbara Kozlevčar, 2011, magistrsko delo Opis: Glede na to, da se starostna doba za upokojitev viša, je potrebno vlagati v izobraževanje starejših odraslih, da ostanejo fleksibilni na trgu delovne sile. Zavedati se je treba, da lahko starejši s svojimi izkušnjami in sledenju novemu znanju na področju svojega dela veliko pripomorejo h konkurenčnosti podjetja. Tega bi se morala zavedati predvsem podjetja in zato vlagati v izobraževanje svojih starejših zaposlenih.
Namen magistrske naloge je predstaviti pomembnost organiziranega izobraževanja v podjetju. Tu mislimo predvsem na ustreznost izbranih vsebin izobraževanja, določanja namenov in ciljev, motivacijo za izobraževanje ter sam proces.
Cilj naloge pa je vzorčen prikaz, kako različna podjetja v Sloveniji skrbijo za izobraževanje starejših zaposlenih.
V ta namen je v magistrski nalogi v teoretičnem delu predstavljeno izobraževanje, izobraževanje starejših odraslih, izobraževanje v podjetjih in motivacija za izobraževanje. Vsi omenjeni avtorji se strinjajo, da je izobraževanje odraslih zelo pomembno, potrebno pa ga je pravilno izvajati in zanj ustrezno motivirati starejše. V raziskovalnem delu pa so s pomočjo programa SPSS predstavljeni rezultati, ki prikazujejo ocene anketiranih, ki so zaposleni in starejši od 50 let. Ti so ocenjevali, kako je v njihovem podjetju poskrbljeno za izobraževanje.
Zelo presenetljiva ugotovitev v raziskavi je, da večina anketiranih ocenjuje, da imajo enake ali boljše možnosti za izobraževanje v primerjavi z mlajšimi kolegi, kar pomeni, da se podjetja že zavedajo, da starejši še vedno lahko veliko prispevajo h konkurenčnosti podjetja. Očitno pa se podjetja ne zavedajo, da imajo starejši drugačen pristop k učenju in drugačen pogled na novosti tudi zaradi svojih izkušenj in miselnosti. Zaposlenim se tudi ne prisluhne v zadostni meri, pa tudi izobraževalne potrebe niso dobro raziskane. Tako podjetja ne vedo, katerih znanj zaposlenim primanjkuje, zato jih tudi ne izobražujejo na pomanjkljivih področjih ali pa jih sploh ne izobražujejo.
Na podlagi raziskave je moč opaziti, da se miselnost, da so starejši »breme« družbe in ne morejo prispevati k razvoju, počasi spreminja. Tako se starejše začenja izobraževati, prilagaja se jim tudi učne metode, vendar pa je to v Sloveniji šele v fazi razvoja. Vseživljenjsko učenje postavlja stare ljudi v pozicijo učečih se in napredujočih.
V pomoč podjetjem so bili na koncu predstavljeni tudi predlogi za izboljšavo.
Ključne besede: andragogika, starejši odrasli, izobraževanje, podjetje
Objavljeno v DKUM: 07.02.2012; Ogledov: 3381; Prenosov: 423
Celotno besedilo (961,80 KB) |
7. |
8. |
