1. Objektivno ocenjevanje barvnega odstopanja digitalnih kamerMartin Grosek, 2025, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo preučevali, kako natančno digitalne kamere reproducirajo barve. S pomočjo barvne karte ColorChecker 24 Patch Classic in programa Imatest smo analizirali profesionalne kamere in kamere pametnih telefonov ter ocenili vpliv prilagojenih barvnih profilov. Ugotovili smo, da kamere reproducirajo barve natančneje kot telefoni, predvsem pri pastelnih in nevtralnih odtenkih. Pri kamerah telefonov je prihajalo do prekomerne nasičenosti barv. Prilagojeni barvni profili so izboljšali natančnost, kar odpira možnosti za razvoj boljših tehnologij zajema in obdelave barv.
Ključne besede: barvna natančnost, digitalne kamere, prilagojeni barvni profili
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Analiza bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah : magistrsko deloKatarina Grosek, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je stanje bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov učne uspešnosti pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah. V teoretičnem delu naštejemo in opišemo mednarodno primerljive raziskave o znanju in dosežkih učencev ter opredelimo merske značilnosti vprašalnikov in testov znanja. Osredotočimo se tudi na spremljajoče dejavnike učne uspešnosti, in sicer odnos s starši in učitelji, počutje v šoli in zadovoljstvo z življenjem. Nato podrobneje opredelimo bralno pismenost, tako da naštejemo in predstavimo njene gradnike. Empirični del temelji na kvantitativnem pristopu, v okviru katerega so dijaki šestih mariborskih srednjih šol reševali test znanja bralne pismenosti, in kvalitativnem pristopu, v okviru katerega smo opravili polstrukturirane intervjuje s petimi učitelji slovenščine na mariborskih srednjih šolah. Kombinacija obeh pristopov nam je omogočila, da bolje razumemo rezultate testa bralne pismenosti, hkrati pa smo z intervjuji dobili vpogled v mnenja, ki jih s kvantitativnim pristopom nismo mogli dobiti, saj tako pridobljene informacije dopolnjujejo in nadgrajujejo kvantitativne ugotovitve. Rezultati so pokazali, da je naš sklop vprašanj v primerjavi s tistim iz predraziskave PISA z vidika veljavnosti podrobnejši, saj zajema več različnih taksonomskih stopenj in gradnikov bralne pismenosti. Ugotovili smo še, da so 15-letniki večinoma zadovoljni s svojim življenjem in se v šoli dobro počutijo, dejavnika odnos s starši in počutje v šoli pa sta povezana z rezultati bralne pismenosti.
Ključne besede: bralna pismenost, spremljajoči dejavniki, srednja šola, gradniki, test znanja
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 88
Celotno besedilo (4,14 MB) |
3. Robotic versus laparoscopic surgery for colorectal cancer : a case-control studyJan Grosek, Jurij Aleš Košir, Primož Sever, Vanja Erčulj, Aleš Tomažič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Robotic resections represent a novel approach to treatment of colorectal cancer. The aim of our study was to critically assess the implementation of robotic colorectal surgical program at our institution and to compare it to the established laparoscopically assisted surgery.
Patients and methods: A retrospective case-control study was designed to compare outcomes of consecutively operated patients who underwent elective laparoscopic or robotic colorectal resections at a tertiary academic centre from 2019 to 2020. The associations between patient characteristics, type of operation, operation duration, conversions, duration of hospitalization, complications and number of harvested lymph nodes were assessed by using univariate logistic regression analysis.
Results: A total of 83 operations met inclusion criteria, 46 robotic and 37 laparoscopic resections, respectively. The groups were comparable regarding the patient and operative characteristics. The operative time was longer in the robotic group (p < 0.001), with fewer conversions to open surgery (p = 0.004), with less patients in need of transfusions (p = 0.004) and lower reoperation rate (p = 0.026). There was no significant difference between the length of stay (p = 0.17), the number of harvested lymph nodes (p = 0.24) and the overall complications (p = 0.58).
Conclusions: The short-term results of robotic colorectal resections were comparable to the laparoscopically assisted operations with fewer conversions to open surgery, fewer blood transfusions and lower reoperation rate in the robotic group.
Ključne besede: robotic surgery, laparoscopic surgery, minimally invasive surgery, colorectal cancer
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 6
Celotno besedilo (263,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Uporaba različnih metod dela z lutkami v vrtcu : diplomsko deloTatjana Grosek, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba različnih metod dela z lutkami v vrtcu zajema teoretični in praktični del, v katerem so preizkušene metode dela z lutko v vrtcu.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili različne teorije in vrste lutk. Osredotočili smo se tudi na metode dela z lutko, vpliv lutke na razvoj otroka in kaj početi z lutko v vrtcu, oziroma zakaj je njena uporaba pomembna. Sledijo tri poglavja, kjer predstavimo namen in cilje diplomske naloge ter metodologijo, kateri sledi praktični del. V praktičnem delu smo s pomočjo priprav preizkusili metode dela z lutko. Rdeča nit je bila lutka Gaja, ki je s svojimi sporočili otroke vodila skozi celotne dejavnosti diplomske naloge. Z Gajo so tako otroci spoznali še druge tehnike lutk, njihovo izdelavo in lutkovno predstavo.
Ključne besede: otrok, lutka, ustvarjalnost, metode dela z lutko
Objavljeno v DKUM: 12.12.2023; Ogledov: 550; Prenosov: 106
Celotno besedilo (3,50 MB) |
5. |
6. Kaznivo dejanje napada na informacijski sistem v teoriji in praksiLea Grosek, 2018, magistrsko delo Opis: Kibernetski kriminal je zaradi hitrega razvoja tehnologije eden najhitreje razvijajočih se kriminalov, saj z razvojem novih tehnologije nastajajo tudi nove oblike. Enotna definicija kibernetskega kriminala ne obstaja, zato jo je treba iskati s kombiniranjem različnih definiranj različnih avtorjev in pravnih
virov. Kibernetski kriminal ne pozna teritorialnih omejitev zato je za njegov pregon potrebno mednarodno sodelovanje in tudi mednarodno usklajena pravna ureditev.
Mednarodni pravni okvir predstavlja Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ki jo je leta 2001 sprejel Svet Evrope in jo je do avgusta 2018 ratificiralo 61 držav med katerimi so tudi države, ki niso članice Sveta Evrope. Konvencija nalaga državam podpisnicam, da v svoji zakonodaji inkriminirajo kazniva dejanja, ki se lahko razdelijo v štiri skupine. Slovenija je Konvencijo o kibernetski kriminaliteti podpisala 24. junija 2002, ratificirala pa 20. maja 2004. Zahteva po inkriminaciji kaznivega dejanja napada na informacijski sistem tako izhaja iz členov od 1 do 6 Konvencije, ki inkriminirajo protipravni dostop, protipravno prestrezanje, motenje podatkov, motenje sistemov in zlorabo naprav.
Na ravni Evropske Unije je pomembna Direktiva 2013/40/EU, ki je nadgradnja Konvencije o kibernetski kriminaliteti. Cilj direktive je približevanje in izboljšanje sodelovanja med državami članicami na področju pregona kibernetskega kriminala. Prav tako kot Konvencija o kibernetski kriminaliteti tudi Direktiva 2013/40/EU opredeljuje posamezna kazniva dejanja. Zakonodajo so
morale države članice z Direktivo 2013/40/EU uskladiti do 4. Septembra 2015 in o uskladitvah obvestiti Evropsko komisijo.
Kaznivo dejanje napad na informacijski sistem je urejeno v zdajšnjem 221. členu KZ-1 in je bilo do sprejetja novele KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/11) predmet večkratnih sprememb. Za razumevanje kaznivega dejanja napada na informacijski sistem je potrebno razumevanje pojmov informacijski sistem, podatki, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem in neupravičeno prestrezanje podatkov.
Ključne besede: Kibernetski kriminal, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, Direktiva 2013/40/EU, informacijski sistem, podatki, prestrezanje podatkov, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 2614; Prenosov: 350
Celotno besedilo (463,90 KB) |
7. Avtomatizacija testiranja dopolnilnih storitev v telefonijiMiha Grosek, 2017, magistrsko delo Opis: V razvojnih podjetjih telekomunikacijske opreme igra pomembno vlogo testiranje funkcionalnosti dopolnilnih storitev. Z namenom avtomatizacije testiranja to delo vsebuje raziskavo področja in možnosti implementacije oz. razvoja takšnega orodja. Opisuje modularno zasnovo, kar predstavlja optimizacijo razvoja in transparentno uporabo na več področjih. Na podlagi raziskav so določene optimalne tehnologije za razvoj modulov v odvisnosti do sistema, ki je predmet testiranja. Pri razvoju orodja se izhaja iz standardov in predpisov, na podlagi katerih je zasnovan tudi sistem. To predstavlja možnost uporabe orodja za testiranje različnih standardiziranih sistemov.
Prvi del naloge vsebuje opis testiranja telekomunikacijske opreme, umestitev metod testiranja dopolnilnih storitev in aktualne potrebe po optimizaciji teh postopkov. Sledi teoretični opis vrst telefonije, protokolov in delovanja sistemov. Osrednji del naloge vsebuje opis namena avtomatizacije in funkcionalnosti orodja. V ločenih poglavjih je opisana zasnova implementacije, izbira tehnologij in nekatere omejitve za področja analogne telefonije in telefonije SIP. Poglavje s področja telefonije SIP podrobneje opisuje posamezne module orodja. Naloga se zaključuje z opisom dodane vrednosti, možnosti nadaljnjega razvoja in razširitve orodja na ostala področja telefonije.
Ključne besede: telefonske storitve, testiranje, avtomatizacija, dopolnilne storitve, SIP
Objavljeno v DKUM: 24.08.2017; Ogledov: 1264; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,74 MB) |
8. Starševska ocena otrokove bolečine po majhnem operacijskem posegu v programu dnevne kirurške bolnišniceDejan Kobal, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Oceniti starševsko znanje o bolečini in uporabnost starševskega vprašalnika o pooperacijski bolečini (PPPM) doma po enodnevni hospitalizaciji zaradi majhnega operacijskega posega (operacija dimeljske kile, retence testisov) v primerjavi z Wong-Bakerjevo ali vizualno analogno (VAS) bolečinsko lestvico.
Metodologija raziskovanja: Prospektivna raziskava ocenjevanja bolečine otrok z Wong-Bakerjevo, VAS in PPPM med skupinama informiranih in neinformiranih staršev ter primerjava ocenjevanja med starši, medicinskimi sestrami (MS) in bolečinskimi lestvicami. Podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa SPSS, verzija 23.0
Rezultati: Vključenih je bilo 152 otrok in njihovih staršev. Popolne podatke smo dobili od 142 otrok in njihovih staršev, od tega je bilo 108 (76,1 %) mam. Ocenjena bolečina s strani staršev je bila statistično značilno višja od ocene medicinskih sester. Pri starših smo potrdili, da obstaja značilna povezanost med njihovo oceno bolečine po operacijskem posegu in oceno bolečine doma, trajanjem in protibolečinskim zdravljenjem, nismo pa mogli potrditi s strani medicinskih sester. Med informiranostjo staršev in povprečno jakostjo bolečine otroka v domači oskrbi nismo našli razlik. Med Wong-Baker ali VAS in PPPM obstaja dobra povezanost.
Sklep: Starši so jakost bolečine ocenjevali višje kot medicinske sestre. Ocenjevanje s PPPM doma je enako dobro oz. skladno z Wong-Baker ali bolečinskima lestvicama VAS.
Ključne besede: Bolečinske lestvice, majhen otrok, operacija, dnevna bolnišnica, starši, bolečina
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1318; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,08 MB) |
9. |
10. OKOLJEVARSTVENA DOVOLJENJA PO IPPC DIREKTIVILea Grosek, 2014, diplomsko delo Opis: Izboljšanje kakovosti okolja in varstva okolje je ena izmed temeljnih nalog Evropske unije. Za uresničitev tega cilja je bila med drugim sprejeta Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC direktiva). IPPC direktiva določa okvir celotnega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja okolja. Prinaša zahtevo po uveljavitvi okoljevarstvenih dovoljenj, ki se izdajajo pred začetkom obratovanja ali spremembi obratovanja naprav, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega. Vsebina okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati ukrepe s katerimi se zagotovi visoka stopnja varstva okolja kot celote. Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, morajo naprave slediti razvoju najboljših razpoložljivih tehnik. Pri izbiri najboljših razpoložljivih tehnik je potrebno upoštevati geografski položaj obrata ter klimatske razmere. V dovoljenju morajo biti določene mejne vrednosti emisij za snovi, za katere je verjetno da jih bo posamezni obrat izpuščal v velikih količinah. Mejne vrednosti emisij temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnikah. Države članice morajo pogoje v dovoljenju redno preverjati in posodabljati. Zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju direktive IPPC, je bila leta 2010 sprejeta nova direktiva – Direktiva o industrijskih emisijah (IED direktiva), ki je združila sedem obstoječih direktiv s področja industrijskih emisij v eno samo.
Ključne besede: Celoviti nadzor in preprečevanja onesnaževanja okolja, IPPC direktiva, okoljevarstveno dovoljenje, najboljše razpoložljive tehnike, mejne vrednosti emisij, IED direktiva.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 2454; Prenosov: 329
Celotno besedilo (170,60 KB) |
