1. |
2. Kaznivo dejanje napada na informacijski sistem v teoriji in praksiLea Grosek, 2018, magistrsko delo Opis: Kibernetski kriminal je zaradi hitrega razvoja tehnologije eden najhitreje razvijajočih se kriminalov, saj z razvojem novih tehnologije nastajajo tudi nove oblike. Enotna definicija kibernetskega kriminala ne obstaja, zato jo je treba iskati s kombiniranjem različnih definiranj različnih avtorjev in pravnih
virov. Kibernetski kriminal ne pozna teritorialnih omejitev zato je za njegov pregon potrebno mednarodno sodelovanje in tudi mednarodno usklajena pravna ureditev.
Mednarodni pravni okvir predstavlja Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ki jo je leta 2001 sprejel Svet Evrope in jo je do avgusta 2018 ratificiralo 61 držav med katerimi so tudi države, ki niso članice Sveta Evrope. Konvencija nalaga državam podpisnicam, da v svoji zakonodaji inkriminirajo kazniva dejanja, ki se lahko razdelijo v štiri skupine. Slovenija je Konvencijo o kibernetski kriminaliteti podpisala 24. junija 2002, ratificirala pa 20. maja 2004. Zahteva po inkriminaciji kaznivega dejanja napada na informacijski sistem tako izhaja iz členov od 1 do 6 Konvencije, ki inkriminirajo protipravni dostop, protipravno prestrezanje, motenje podatkov, motenje sistemov in zlorabo naprav.
Na ravni Evropske Unije je pomembna Direktiva 2013/40/EU, ki je nadgradnja Konvencije o kibernetski kriminaliteti. Cilj direktive je približevanje in izboljšanje sodelovanja med državami članicami na področju pregona kibernetskega kriminala. Prav tako kot Konvencija o kibernetski kriminaliteti tudi Direktiva 2013/40/EU opredeljuje posamezna kazniva dejanja. Zakonodajo so
morale države članice z Direktivo 2013/40/EU uskladiti do 4. Septembra 2015 in o uskladitvah obvestiti Evropsko komisijo.
Kaznivo dejanje napad na informacijski sistem je urejeno v zdajšnjem 221. členu KZ-1 in je bilo do sprejetja novele KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/11) predmet večkratnih sprememb. Za razumevanje kaznivega dejanja napada na informacijski sistem je potrebno razumevanje pojmov informacijski sistem, podatki, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem in neupravičeno prestrezanje podatkov. Ključne besede: Kibernetski kriminal, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, Direktiva 2013/40/EU, informacijski sistem, podatki, prestrezanje podatkov, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 1954; Prenosov: 248
Celotno besedilo (463,90 KB) |
3. Avtomatizacija testiranja dopolnilnih storitev v telefonijiMiha Grosek, 2017, magistrsko delo Opis: V razvojnih podjetjih telekomunikacijske opreme igra pomembno vlogo testiranje funkcionalnosti dopolnilnih storitev. Z namenom avtomatizacije testiranja to delo vsebuje raziskavo področja in možnosti implementacije oz. razvoja takšnega orodja. Opisuje modularno zasnovo, kar predstavlja optimizacijo razvoja in transparentno uporabo na več področjih. Na podlagi raziskav so določene optimalne tehnologije za razvoj modulov v odvisnosti do sistema, ki je predmet testiranja. Pri razvoju orodja se izhaja iz standardov in predpisov, na podlagi katerih je zasnovan tudi sistem. To predstavlja možnost uporabe orodja za testiranje različnih standardiziranih sistemov.
Prvi del naloge vsebuje opis testiranja telekomunikacijske opreme, umestitev metod testiranja dopolnilnih storitev in aktualne potrebe po optimizaciji teh postopkov. Sledi teoretični opis vrst telefonije, protokolov in delovanja sistemov. Osrednji del naloge vsebuje opis namena avtomatizacije in funkcionalnosti orodja. V ločenih poglavjih je opisana zasnova implementacije, izbira tehnologij in nekatere omejitve za področja analogne telefonije in telefonije SIP. Poglavje s področja telefonije SIP podrobneje opisuje posamezne module orodja. Naloga se zaključuje z opisom dodane vrednosti, možnosti nadaljnjega razvoja in razširitve orodja na ostala področja telefonije. Ključne besede: telefonske storitve, testiranje, avtomatizacija, dopolnilne storitve, SIP Objavljeno v DKUM: 24.08.2017; Ogledov: 866; Prenosov: 102
Celotno besedilo (2,74 MB) |
4. Starševska ocena otrokove bolečine po majhnem operacijskem posegu v programu dnevne kirurške bolnišniceDejan Kobal, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Oceniti starševsko znanje o bolečini in uporabnost starševskega vprašalnika o pooperacijski bolečini (PPPM) doma po enodnevni hospitalizaciji zaradi majhnega operacijskega posega (operacija dimeljske kile, retence testisov) v primerjavi z Wong-Bakerjevo ali vizualno analogno (VAS) bolečinsko lestvico.
Metodologija raziskovanja: Prospektivna raziskava ocenjevanja bolečine otrok z Wong-Bakerjevo, VAS in PPPM med skupinama informiranih in neinformiranih staršev ter primerjava ocenjevanja med starši, medicinskimi sestrami (MS) in bolečinskimi lestvicami. Podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa SPSS, verzija 23.0
Rezultati: Vključenih je bilo 152 otrok in njihovih staršev. Popolne podatke smo dobili od 142 otrok in njihovih staršev, od tega je bilo 108 (76,1 %) mam. Ocenjena bolečina s strani staršev je bila statistično značilno višja od ocene medicinskih sester. Pri starših smo potrdili, da obstaja značilna povezanost med njihovo oceno bolečine po operacijskem posegu in oceno bolečine doma, trajanjem in protibolečinskim zdravljenjem, nismo pa mogli potrditi s strani medicinskih sester. Med informiranostjo staršev in povprečno jakostjo bolečine otroka v domači oskrbi nismo našli razlik. Med Wong-Baker ali VAS in PPPM obstaja dobra povezanost.
Sklep: Starši so jakost bolečine ocenjevali višje kot medicinske sestre. Ocenjevanje s PPPM doma je enako dobro oz. skladno z Wong-Baker ali bolečinskima lestvicama VAS. Ključne besede: Bolečinske lestvice, majhen otrok, operacija, dnevna bolnišnica, starši, bolečina Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 957; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. |
6. OKOLJEVARSTVENA DOVOLJENJA PO IPPC DIREKTIVILea Grosek, 2014, diplomsko delo Opis: Izboljšanje kakovosti okolja in varstva okolje je ena izmed temeljnih nalog Evropske unije. Za uresničitev tega cilja je bila med drugim sprejeta Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC direktiva). IPPC direktiva določa okvir celotnega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja okolja. Prinaša zahtevo po uveljavitvi okoljevarstvenih dovoljenj, ki se izdajajo pred začetkom obratovanja ali spremembi obratovanja naprav, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega. Vsebina okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati ukrepe s katerimi se zagotovi visoka stopnja varstva okolja kot celote. Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, morajo naprave slediti razvoju najboljših razpoložljivih tehnik. Pri izbiri najboljših razpoložljivih tehnik je potrebno upoštevati geografski položaj obrata ter klimatske razmere. V dovoljenju morajo biti določene mejne vrednosti emisij za snovi, za katere je verjetno da jih bo posamezni obrat izpuščal v velikih količinah. Mejne vrednosti emisij temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnikah. Države članice morajo pogoje v dovoljenju redno preverjati in posodabljati. Zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju direktive IPPC, je bila leta 2010 sprejeta nova direktiva – Direktiva o industrijskih emisijah (IED direktiva), ki je združila sedem obstoječih direktiv s področja industrijskih emisij v eno samo. Ključne besede: Celoviti nadzor in preprečevanja onesnaževanja okolja, IPPC direktiva, okoljevarstveno dovoljenje, najboljše razpoložljive tehnike, mejne vrednosti emisij, IED direktiva. Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 2076; Prenosov: 296
Celotno besedilo (170,60 KB) |
7. MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH V PODJETJU SW D.O.O.Lucija Grosek, 2011, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je napisana v petih poglavjih. Prva štiri poglavja obravnavajo teorijo o motivaciji in nagrajevanju zaposlenih v podjetjih. Prvo poglavje je uvodni del, v katerem najdemo opredelitev področja in opis problema, namen in cilje magistrske naloge, predpostavke in omejitve, nakazane pa so tudi uporabljene metode dela. V drugem poglavju govorimo o motivaciji zaposlenih in kaj zaposlene najbolj demotivira. V tretjem poglavju spoznamo nagrade in nagrajevanje zaposlenih ter sistem in oblike nagrajevanja. Sledi četrto poglavje, ki predstavlja značilnosti medsebojnih odnosov na delovnem mestu, opis lastnosti odličnega vodja ter osnovne značilnosti neverbalne komunikacije. V zadnjem, petem poglavju so prikazani rezultati ankete, izvedene med zaposlenimi v podjetju Sw, d. o. o., na kratko pa je predstavljeno tudi samo podjetje. Ključne besede: motivacija, motiviranje zaposlenih, nagrada, nagrajevanje zaposlenih, sistem nagrajevanja. Objavljeno v DKUM: 27.11.2011; Ogledov: 3284; Prenosov: 374
Celotno besedilo (735,14 KB) |
8. |
9. IZDELAVA PODCAST APLIKACIJE ZA PLATFORMO XBMCMiha Grosek, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja izdelavo podcast vtičnika za multimedijsko platformo XBMC. Vtičnik predvaja video in avdio vsebine podcastov Multimedijskega centra Radiotelevizije Slovenija.
V nalogi sta opisana teoretično ozadje tehnologij in potek razvoja vtičnika. Opredeljena sta problem in cilj naloge, predstavljen je končni rezultat. Platforma XBMC je nameščena na operacijskem sistemu Microsoft Windows, vtičnik pa je napisan v programskem jeziku Python. Za pisanje programske kode je uporabljen urejevalnik Notepad++, za testiranje vtičnika pa XBMC Media Center, verzija 9.11. Ključne besede: napredne telekomunikacijske storitve, XBMC, podcast, vtičnik, Python, Net-Top-Box, IPTV Objavljeno v DKUM: 06.12.2010; Ogledov: 3901; Prenosov: 261
Celotno besedilo (2,14 MB) |
10. RAZMEJITEV REDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ KRIVDNEGA RAZLOGA OD RAZLOGA NESPOSOBNOSTIKatja Grosek, 2010, diplomsko delo Opis: Namen tega diplomskega dela je predstaviti redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, enakosti in različnosti v postopku ter predvsem vsebinske razlike v razlogu odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Zaradi trajnosti delovnega razmerja morata imeti tako delavec kot tudi delodajalec pravico, da ga prenehata, vendar lahko delavec kadarkoli brez razloga preneha delovno razmerje, delodajalec pa mora navesti odpovedni razlog. Redna odpoved pa je le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prenehata pogodbo o zaposlitvi in s tem se preneha delovno razmerje.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Posebnost redne odpovedi pa je v odpovednem roku.
Redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti sta redni odpovedi na strani delodajalca, za kateri mora imeti utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Hkrati pa Zakon o delovnih razmerjih določa številne formalne zahteve, ki jih mora delodajalec izpolniti preden poda odpoved, da je le ta zakonita.
Krivdni razlog je definiran kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Razlog nesposobnosti pa nastopi, ker delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali pa ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Oba odpovedna razloga sta navedena kot samostojna, vendar pa v praksi včasih prihaja do težav pri ločevanje med enim in drugim.
Ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi v Republiki Hrvaški je zelo podobna ureditvi v Republiki Sloveniji. Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved na strani delodajalca – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – ureditev v Republiki Hrvaški Objavljeno v DKUM: 06.07.2010; Ogledov: 5164; Prenosov: 567
Celotno besedilo (791,15 KB) |