Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kibernetski kriminal je zaradi hitrega razvoja tehnologije eden najhitreje razvijajočih se kriminalov, saj z razvojem novih tehnologije nastajajo tudi nove oblike. Enotna definicija kibernetskega kriminala ne obstaja, zato jo je treba iskati s kombiniranjem različnih definiranj različnih avtorjev in pravnih virov. Kibernetski kriminal ne pozna teritorialnih omejitev zato je za njegov pregon potrebno mednarodno sodelovanje in tudi mednarodno usklajena pravna ureditev. Mednarodni pravni okvir predstavlja Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ki jo je leta 2001 sprejel Svet Evrope in jo je do avgusta 2018 ratificiralo 61 držav med katerimi so tudi države, ki niso članice Sveta Evrope. Konvencija nalaga državam podpisnicam, da v svoji zakonodaji inkriminirajo kazniva dejanja, ki se lahko razdelijo v štiri skupine. Slovenija je Konvencijo o kibernetski kriminaliteti podpisala 24. junija 2002, ratificirala pa 20. maja 2004. Zahteva po inkriminaciji kaznivega dejanja napada na informacijski sistem tako izhaja iz členov od 1 do 6 Konvencije, ki inkriminirajo protipravni dostop, protipravno prestrezanje, motenje podatkov, motenje sistemov in zlorabo naprav. Na ravni Evropske Unije je pomembna Direktiva 2013/40/EU, ki je nadgradnja Konvencije o kibernetski kriminaliteti. Cilj direktive je približevanje in izboljšanje sodelovanja med državami članicami na področju pregona kibernetskega kriminala. Prav tako kot Konvencija o kibernetski kriminaliteti tudi Direktiva 2013/40/EU opredeljuje posamezna kazniva dejanja. Zakonodajo so morale države članice z Direktivo 2013/40/EU uskladiti do 4. Septembra 2015 in o uskladitvah obvestiti Evropsko komisijo. Kaznivo dejanje napad na informacijski sistem je urejeno v zdajšnjem 221. členu KZ-1 in je bilo do sprejetja novele KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/11) predmet večkratnih sprememb. Za razumevanje kaznivega dejanja napada na informacijski sistem je potrebno razumevanje pojmov informacijski sistem, podatki, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem in neupravičeno prestrezanje podatkov.
Ključne besede: Kibernetski kriminal, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, Direktiva 2013/40/EU, informacijski sistem, podatki, prestrezanje podatkov, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 1954; Prenosov: 248
Celotno besedilo (463,90 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Oceniti starševsko znanje o bolečini in uporabnost starševskega vprašalnika o pooperacijski bolečini (PPPM) doma po enodnevni hospitalizaciji zaradi majhnega operacijskega posega (operacija dimeljske kile, retence testisov) v primerjavi z Wong-Bakerjevo ali vizualno analogno (VAS) bolečinsko lestvico. Metodologija raziskovanja: Prospektivna raziskava ocenjevanja bolečine otrok z Wong-Bakerjevo, VAS in PPPM med skupinama informiranih in neinformiranih staršev ter primerjava ocenjevanja med starši, medicinskimi sestrami (MS) in bolečinskimi lestvicami. Podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa SPSS, verzija 23.0 Rezultati: Vključenih je bilo 152 otrok in njihovih staršev. Popolne podatke smo dobili od 142 otrok in njihovih staršev, od tega je bilo 108 (76,1 %) mam. Ocenjena bolečina s strani staršev je bila statistično značilno višja od ocene medicinskih sester. Pri starših smo potrdili, da obstaja značilna povezanost med njihovo oceno bolečine po operacijskem posegu in oceno bolečine doma, trajanjem in protibolečinskim zdravljenjem, nismo pa mogli potrditi s strani medicinskih sester. Med informiranostjo staršev in povprečno jakostjo bolečine otroka v domači oskrbi nismo našli razlik. Med Wong-Baker ali VAS in PPPM obstaja dobra povezanost. Sklep: Starši so jakost bolečine ocenjevali višje kot medicinske sestre. Ocenjevanje s PPPM doma je enako dobro oz. skladno z Wong-Baker ali bolečinskima lestvicama VAS.
Ključne besede: Bolečinske lestvice, majhen otrok, operacija, dnevna bolnišnica, starši, bolečina
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 957; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Izboljšanje kakovosti okolja in varstva okolje je ena izmed temeljnih nalog Evropske unije. Za uresničitev tega cilja je bila med drugim sprejeta Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC direktiva). IPPC direktiva določa okvir celotnega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja okolja. Prinaša zahtevo po uveljavitvi okoljevarstvenih dovoljenj, ki se izdajajo pred začetkom obratovanja ali spremembi obratovanja naprav, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega. Vsebina okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati ukrepe s katerimi se zagotovi visoka stopnja varstva okolja kot celote. Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, morajo naprave slediti razvoju najboljših razpoložljivih tehnik. Pri izbiri najboljših razpoložljivih tehnik je potrebno upoštevati geografski položaj obrata ter klimatske razmere. V dovoljenju morajo biti določene mejne vrednosti emisij za snovi, za katere je verjetno da jih bo posamezni obrat izpuščal v velikih količinah. Mejne vrednosti emisij temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnikah. Države članice morajo pogoje v dovoljenju redno preverjati in posodabljati. Zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju direktive IPPC, je bila leta 2010 sprejeta nova direktiva – Direktiva o industrijskih emisijah (IED direktiva), ki je združila sedem obstoječih direktiv s področja industrijskih emisij v eno samo.
Ključne besede: Celoviti nadzor in preprečevanja onesnaževanja okolja, IPPC direktiva, okoljevarstveno dovoljenje, najboljše razpoložljive tehnike, mejne vrednosti emisij, IED direktiva.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 2076; Prenosov: 296
Celotno besedilo (170,60 KB)

Opis: V tem diplomskem delu se ukvarjamo z razvojem števca prehodov ljudi, ki temelji na podlagi računalniškega vida. Na začetku predstavimo že obstoječe možne rešitve štetja, zatem pa razvijemo in implementiramo lasten algoritem. V diplomskem delu so opisane vse ključne funkcije potrebne za uspešno prepoznavo objektov na sekvenci slik ter sledenja njihovem gibanju. Z razvito aplikacijo smo dosegli natančnost štetja prehodov nad 80 %.
Ključne besede: digitalna obdelava slik, računalniški vid, štetje prehodov ljudi, IP kamera, prepoznava objektov
Objavljeno v DKUM: 29.03.2011; Ogledov: 2130; Prenosov: 169
Celotno besedilo (3,06 MB)

Opis: Namen tega diplomskega dela je predstaviti redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, enakosti in različnosti v postopku ter predvsem vsebinske razlike v razlogu odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi trajnosti delovnega razmerja morata imeti tako delavec kot tudi delodajalec pravico, da ga prenehata, vendar lahko delavec kadarkoli brez razloga preneha delovno razmerje, delodajalec pa mora navesti odpovedni razlog. Redna odpoved pa je le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prenehata pogodbo o zaposlitvi in s tem se preneha delovno razmerje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Posebnost redne odpovedi pa je v odpovednem roku. Redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti sta redni odpovedi na strani delodajalca, za kateri mora imeti utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Hkrati pa Zakon o delovnih razmerjih določa številne formalne zahteve, ki jih mora delodajalec izpolniti preden poda odpoved, da je le ta zakonita. Krivdni razlog je definiran kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Razlog nesposobnosti pa nastopi, ker delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali pa ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Oba odpovedna razloga sta navedena kot samostojna, vendar pa v praksi včasih prihaja do težav pri ločevanje med enim in drugim. Ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi v Republiki Hrvaški je zelo podobna ureditvi v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved na strani delodajalca – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – ureditev v Republiki Hrvaški
Objavljeno v DKUM: 06.07.2010; Ogledov: 5164; Prenosov: 567
Celotno besedilo (791,15 KB)