Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi smo zasnovali modularno vpenjalno pripravo za izdelavo podkvastega obdelovanca. Pri konstruiranju vpenjalne priprave smo morali upoštevati, da omogoča natančno pozicioniranje, da omogoča zadostno ponovljivost vpenjanja in da nasprotuje vplivom odrezovalnih sil. Ob tem smo morali biti pozorni na ergonomičnost in enostavnost vpenjanja. Naredili smo dve varianti vpenjalne priprave in ju med seboj primerjali, katera je bolj erogonomska in bolj primerna za obdelavo. Izdelali smo navodila za montažo vpenjalne priprave, animacijski film montaže, eksplozijski model vpenjalne priprave, stroškovne kalkulacije, določili obdelovalne postopke, za katere smo izbrali ustrezna orodja in rezalne parametre. Na podlagi teh podatkov smo na koncu izbrali še ustrezen obdelovalni stroj.
Ključne besede: Vpenjalna priprava, obdelava, zasnova.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 289; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,87 MB)

Opis: Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja postaja eden izmed zelo pomembnih dejavnikov iskalcev zaposlitve pri izbiri primernega delodajalca. Podjetja lahko za pozitivno podobo na trgu veliko naredijo tudi sama in zaposlenim omogočijo bonitete, ki zagotavljajo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Eden izmed načinov, ki omogoča doseganje zgoraj navedenega cilja, je vpeljava certifikata Družini prijazno podjetje v vsakdanje poslovanje podjetja. Z implementacijo certifikata podjetje izkazuje naklonjenost zaposlenim in jim omogoča večjo prilagodljivost pri delu in družini. Izvajanje družini prijaznih ukrepov pa lahko prinaša tudi druge pozitivne posledice: zmanjšanje stresa na delovnem mestu, manjša odsotnost z delovnega mesta, večji motivacija in ustvarjalnost, navsezadnje pa tudi večje zaupanje podjetju. Da je tema o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja vedno pomembnejša, na letni ravni nakazuje tudi naraščajoče število podjetij, ki se odločajo za uvajanje certifikata Družini prijazno podjetje. V diplomskem delu smo se tako odločili predstaviti pojem certifikat Družini prijazno podjetje, postopek pridobitve in dve izmed slovenskih podjetij, ki uspešno izvajata ukrepe, navedene v omenjenem certifikatu, to sta Mlekarna Celeia in Slovenska turistična organizacija. Želja diplomske naloge je bila raziskati, ali prihaja do razlik pri izvajanju družini prijaznih ukrepov v podjetjih s certifikatom Družini prijazno podjetje in med podjetji, ki se za implementacijo certifikata niso odločila. V ta namen smo v raziskavo vključili tudi dve slovenski podjetji, ki se za implementacijo nista odločili. Pivovarna Laško Union in Kompas certifikata uradno nista pridobila, a kljub temu izvajata številne družini prijazne ukrepe. Podjetja smo v raziskavi med seboj primerjali glede na tri kriterije – število vpeljanih ukrepov v posameznem podjetju, področja uvajanja ukrepov in primerjava uvedenih ukrepov med proizvodnimi in storitvenimi družini prijaznimi podjetji – in tako prišli do razultatov, ki zajemajo več vidikov. Rezultati raziskave v diplomski nalogi so pokazali, da število podjetij, ki so se odločila za vpeljavo certifikata Družini prijazno podjetje, v Sloveniji narašča. Prav tako smo ugotovili, da izvajanje družini prijaznih ukrepov prinaša številne pozitivne posledice, ki se odražajo na pozitivni klimi v podjetju in zadovoljstvu zaposlenih. Zanimivo dejstvo pa predstavlja tudi ugotovitev, da ne prihaja do večjih razlik pri izvajanju družini prijaznih ukrepov med podjetji v diplomski nalogi, ki imajo certifikat Družini prijazno podjetje, in tistimi, ki se za implementacijo certifikata niso odločila.
Ključne besede: družini prijazno poslovanje, certifikat Družini prijazno podjetje, Mlekarna Celeia, Slovenska turistična organizacija, Pivovarna Laško Union, Kompas.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 1342; Prenosov: 152
Celotno besedilo (464,73 KB)

Opis: Literary translation is the most important form of intercultural communication. The translator is confronted with a difficult task: he or she has to translate the literary works and cast them, shape and form them, polish them up, and if necessary even transform them, whereas he or she still to large extent has to remain faithful to the original. At the same time he or she must function as a cultural manager in bridging the gap between both cultures. The novel Fužine Blues, published in 2001, is the second novel written by Andrej E. Skubic. It brought him the nomination for the prestigious Kresnik Prize. The novel tells a story about four people that live in Fužine and is portrayed entirely through the language they use. The story takes place in one single day – 13th June 2000 – the day of the football match between Slovenia and Yugoslavia. The author uses three main sociolects to portray the story: the excess sociolect of Peter Sokič and Igor Ščinkavec, the overcultivated sociolect of Vera Erjavec and the marginal sociolect of Janina Pašković. In my thesis I focus on the translation of each sociolect and its characteristics. The chosen sociolects possess distinct characteristics that are reflected in three fields: phonology, syntax and lexis. However, my main emphasis lies on the translation of the field of lexis. There are many different approaches for translating sociolect(s); however, there are some shortcomings in this translation that could have been avoided. Some features did not catch the needed attention of the translator or simply got lost during the process of translation.
Ključne besede: literary translation, translating sociolect(s), excess sociolect, overcultivated sociolect, marginal sociolect
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 2813; Prenosov: 160
Celotno besedilo (364,65 KB)