2.
Kemijska vezava hitozanskih nanodelcev na oksidirano celulozoLea Berkovič, 2013, diplomsko delo
Opis: Namen diplomskega dela je bil uspešno kemijsko vezati hitozan in hitozanske nanodelce na oksidirano celulozo. Oksidirana celuloza omogoča vezna mesta za aminske skupine hitozana.
Na ta način se predvideva bolj stabilna vezava hitozana na površino vlaken.
Sposobnost adsorpcije hitozana in hitozanskih nanodelcev na površino materiala smo določili s FTIR spektroskopijo, kjer smo želeli dokazati tipične funkcionalne skupine celuloznih vlaken in hitozana. Z XPS spektroskopijo smo dobili podatke o kemijski sestavi površine vlaken, ki smo jih obdelali. Z gravimetrično metodo, pa smo na razliki mas pred in po obdelavi ugotovili koliko hitozana in hitozanskih nanodelcev se je vezalo na substrat.
Analizirali smo tudi desorpcijo hitozana in hitozanskih nanodelcev, tako da smo preverili
prisotnost celokupnega dušika (TN) v desorpcijski kopeli, medtem ko smo s polielektrolitskimi titracijami preverili prisotnost ostankov hitozana in hitozanskih nanodelcev v desorpcijski kopeli. Desoprcijo smo spremljali tudi z gravimetrično metodo; t.j. razliko mas pred in po desorpciji.
Ugotovili smo, da se hitozan in hitozanski nanodelci v primerjavi z neoksidirano referenčno celulozo bolj uspešno kemijsko vežejo na oksidirano celulozo. Kljub vezavi aminskih skupin z negativnimi skupinami celuloze in posledično manjši protonaciji le teh, so tovrstno funkcionalizirana vlakna še vedno specifično protimikrobna.
Ključne besede: celuloza, oksidirana celuloza, oksidacija, hitozan, hitozanski naodelci, FTIR, XPS, protimikrobna funkcionalizacija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2013; Ogledov: 1742; Prenosov: 159 (2 glasa)
Celotno besedilo (1,04 MB)
