| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZVOJ ZAPOSLENIH V ZZZS OE MARIBOR
Mateja Šerbinek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: POVZETEK V diplomskem seminarju smo opredelili vlogo, upravljanje in razvoj človeških virov. Raziskali smo tudi upravljanje človeških virov v javnih organizacijah, k temu smo dodali tudi zadovoljstvo zaposlenih, ki je pomemben dejavnik motiviranja. Opredelili smo funkcije/dejavnike upravljanja človeških virov v javnih organizacijah in raziskali sodobne pristope razvoja človeških virov. Vse skupaj smo potrdili z raziskavo in analizo anketnega vprašalnika, katerega smo razdelili zaposlenim na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v območni enoti Maribor. Razvoj človeških virov se nenehno spreminja in izboljšuje. V današnjem času dobiva nov pomen, ki je prikazan skozi delovanje organizacij. Pri uspešnosti razvoja človeških virov ima pomembno vlogo zadovoljstvo zaposlenih, ki je lahko pozitivno in negativno. V primeru negativnega zadovoljstva zaposlenih lahko pričakujemo poslabšanje položaja razvoja človeških virov. Skozi celotno delo smo ugotovili pozitivno povezavo med razvojem človeških virov in sodobnimi pristopi zaposlenih. Pomembnost sodobnih pristopov je vse večja, prav tako izbira pravega pristopa k razvoju zaposlenih. Z izvedeno raziskavo smo ugotovili dejansko stanje razvoja in zadovoljstva zaposlenih na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije - območne enote Maribor. V organizaciji prevladuje zadovoljstvo zaposlenih, kar kaže na uspešno izvajanje razvoja človeških virov.
Ključne besede: Ključne besede:  vloga in upravljanje,  človeških virov,  javne organizacije,  zadovoljstvo zaposlenih in  razvoj zaposlenih.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 2136; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V ORGANIZACIJI
Mateja Šerbinek, 2014, magistrsko delo

Opis: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v organizaciji je zelo zahtevno. Vodstvo mora vključevati veliko različnih dejavnikov za uspešno upravljanje te ciljne skupine. Zaradi nizke stopnje rodnosti se prebivalstvo hitro stara. To prinaša tudi probleme, povezane z zaposlovanjem starejših ljudi. Ko enkrat izgubijo delo, jih je težko ponovno vpeljati na trg dela. Delodajalci morajo skrbeti, da starejši zaposleni čim dlje ostanejo v organizaciji, saj so njihovo znanje in izkušnje bogat vir informacij za druge zaposlene. Starejši zaposleni se soočajo z veliki problemi. Z leti se slabša njihova delovna sposobnost in velikokrat se začnejo težave, povezane z zdravjem. V času poslovne kariere je zato treba vlagati v preventivo na področju zdravja in ustreznih delovnih pogojih. Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v organizaciji je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu raziskujemo mnenja različnih avtorjev s področja človeških virov in delovne sposobnosti starejših zaposlenih. Podrobneje proučujemo upravljanje starosti in diskriminacijo starejših zaposlenih. Predstavljamo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja za obstoj in razvoj družbe. V empiričnem delu dajemo poudarek starejšim zaposlenim na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije – Območna enota Maribor. Najprej predstavljamo organizacijo in kasneje še dobljene podatke. Zanimata nas položaj in ravnanje vodstva s starejšimi zaposlenimi v organizaciji.
Ključne besede: upravljanje starosti, starejši zaposleni, diskriminacija starejših zaposlenih, medgeneracijsko sodelovanje
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1215; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
5.
GOVORJENA RAVNINA V KOMEDIJI TONETA PARTLJIČA MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK (KORELACIJA MED DRAMSKO PREDLOGO IN ODRSKO OZIROMA FILMSKO IZVEDBO)
Simon Šerbinek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje vlogo gledališkega lektorja v gledališču in pri filmu. Na konkretnem primeru bridke komedije Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak se diplomsko delo ukvarja z rabo mariborskega pogovornega jezika v odrski in filmski izvedbi. Korelacija, ki je izpeljana na podlagi izvedb v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana, Slovenskem ljudskem gledališču Celje in Viba filmu, prikazuje in dokazuje, da vloga gledališkega lektorja ni samo narodno-jezikovno obrambna in jezikovno-normativna, temveč je hkrati tudi poetično-ustvarjalna. Vse kaže na to, da lektor v gledališču ni samo strogi učitelj, ki popravlja napake igralcev, temveč je soudeležen v ustvarjalnem režijsko-dramaturškem konceptu, kjer ustvarja govor kot artefakt. Diplomsko delo se ni ukvarjalo zgolj s praktično funkcijo gledališkega lektorja, temveč je bilo tudi dialektološko zasnovano. Ugotavljalo je vlogo pogovornega jezika, ki je že od petdesetih let prejšnjega stoletja vdiralo v gledališče in na film. Pri tem je bila prikazana kompleksnost mariborskega pogovornega jezika, ki se skuša znebiti duhovitosti, ki ga označuje v slovenskem prostoru, kadar gre za gledališko ali filmsko predstavo. Hkrati ugotavlja, da je raba mariborskega pogovornega jezika zelo variabilna, in sicer glede na govorni položaj igralca in njegov organski govor. Hkrati se ozira na režijsko in dramaturško zasnovo, ki je odvisna od časa in prostora, ko umetniški izdelek nastaja. Diplomsko delo temelji na deskriptivni raziskovalni metodi, ki je podkrepljena z zgodovinsko in komparativno metodo, ter deloma z metodo klasifikacije ter analize in sinteze. Prikazana je živa govorica v slovenskem gledališkem prostoru, v katerega se umešča mariborski pogovorni jezik.
Ključne besede: .
Objavljeno: 23.02.2011; Ogledov: 2476; Prenosov: 1033
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
7.
EKOFIZIOLOŠKI ODZIVI VRSTE TRADESCANTIA FLUMINENSIS NA SUŠO IN POMANJKANJE SVETLOBE
Lea Šerbinek, 2012, diplomsko delo

Opis: V sklopu te diplomske naloge smo izvajali eksperimente na vrsti tradeskancija (Tradescantia fluminensis) v laboratorijih oddelka za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Eksperimentalno delo je potekalo od začetka marca do začetka aprila v letu 2012. Omenjeno vrsto smo izpostavili dvema stresnima dejavnikoma, suši in pomanjkanju svetlobe. V ta namen smo uporabili 4 vzorce za en stresni dejavnik in 4 za drugega ter ob tem uporabili še dva kontrolna vzorca. Skupaj smo tako imeli 10 vzorcev. Meritve, ki smo jih opravljali 30 dni, so zajemale fluorescenco zelenega barvila, ki smo jo merili z merilcem fluorescence klorofila Handy PEA (Hansatech), vsebnost zelenega barvila v listih, izmerjenih s pomočjo merilca vsebnosti klorofila SPAD – 502 (Minolta), odstotek vlage v tleh, pridobljenih z napravo za merjenje vlage HH2 (Delta – T). Merili smo prav tako dolžino poganjka, dolžino zadnjega internodija ter maksimalno širino in dolžino lista, na katerem smo opravljali meritve fluorescence. Tekom eksperimenta smo šteli tudi liste: vse liste na rastlini, zelene zdrave liste, liste s suhim robom in suho konico ter suhe liste. Na začetku izvajanja eksperimentov smo izmerili še svetlobne pogoje, v katerih smo imeli vzorce, ter temperaturo prostora. Bistvo oz. sklep eksperimentalnega dela je, da se je Tradescantia fluminensis odzivala na stresne dejavnike (pomanjkanje vode in svetlobe) ter tako izrazila fiziološke in morfološke spremembe. Naši rezultati so pokazali različne odgovore T. fluminensis na oba stresorja. Sušo tolerira bolje od teme. Prvi pridobljeni odgovor je bila fluorescenca klorofila, nato vrednosti SPAD in na koncu še morfometrične značilnosti. Rastline v suši so bile manjše z manjšimi listi, večjim številom poškodovanih listov in nižjimi vrednostmi SPAD. Rastline brez svetlobe so kazale hitre odgovore upadanja količnika Fv/Fm. Te imajo daljše korenine in liste ter propadejo hitreje kot rastline v suši.
Ključne besede: Tradescantia fluminensis, stres, suša, pomanjkanje svetlobe, fluorescenca klorofila, zelena barva lista, vlaga v tleh, morfometrija
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 1471; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
KINETIKA REAKCIJE BARVILA KRISTAL VIJOLIČNO Z NATRIJEVIM HIDROKSIDOM
Lea Šerbinek, 2012, diplomsko delo

Opis: Eksperimentalno delo je potekalo v mesecu marcu 2012 v laboratoriju za fizikalno kemijo in laboratoriju za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Določali smo kinetiko reakcije barvila kristal vijolično z natrijevim hidroksidom. Barvilo kristal vijolično (CV+) sodi med trifenilmetanska barvila in se največ uporablja v tekstilstvu za barvanje tkanin, kjer pride tudi do obarvanja odpadnih vod. Razbarvanje omogoča reakcija barvila z natrijevim hidroksidom (NaOH), kjer iz obarvane kationske oblike (CV+) nastane brezbarvna molekularna oblika (CVOH). Hitrost reakcije smo spremljali spektrofotometrično z UV-VIS spektrofotometrom Cary 1 Varian. Pri valovni dolžini 590 nm smo merili zmanjševanje absorbance raztopin v odvisnosti od časa in s pomočjo umeritvene krivulje izračunali spreminjanje koncentracije barvila med reakcijo. Reakcije so potekale pri različnih začetnih koncentracijah NaOH, ki so bile mnogo večje od začetnih koncentracij CV+, kar zagotavlja pogoje psevdo reda. Odvisnost hitrosti reakcije od koncentracije kristal vijoličnega smo določili po metodi začetnih hitrosti in grafično iz ln [CV+] v odvisnosti od časa ter dobili prvi red. Red reakcije glede na natrijev hidroksid je prav tako prvi, medtem ko je celokupni red reakcije drugi. Konstanto hitrosti reakcije smo izračunali iz razmerja konstante hitrosti reakcije psevdo-prvega reda in odgovarjajoče začetne koncentracije natrijevega hidroksida. Povprečna vrednost 30-ih konstant je (0,12 ± 0,01) L mol-1 s-1.
Ključne besede: barvilo kristal vijolično, baza natrijev hidroksid, UV-VIS spektrofotometer Cary 1 Varian, kemijska kinetika, spektrofotometrija, absorbanca
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1823; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

9.
Asertivna komunikacija v zdravstveni negi
Helena Šerbinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Asertivnost je pomembna komunikacijska veščina, ki je še posebej pomembna za izvajalce zdravstvene nege. Zavedati se moramo, da je dobra komunikacija osnova na poti k kakovostni, strokovni in odgovorni zdravstveni negi. Ko se bomo naučili pravilnega komuniciranja v družbi, službi in družini bomo lahko gradili kvalitetne medsebojne odnose in reševali konflikte na primeren način. Najprimernejši način je s pomočjo asertivne komunikacije. Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo in opisati pomen asertivne komunikacije v zdravstveni negi. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti poznavanje in razumevanje asertivnega vedenja med medicinskimi sestrami in ali medicinske sestre uporabljajo asertivnost kot pomembno komunikacijsko veščino na delovnem mestu.
Ključne besede: asertivna komunikacija, asertivnost, zdravstvena nega
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 3211; Prenosov: 961
.pdf Celotno besedilo (695,47 KB)

10.
FENOMEN BARVE PRI GRAFITIH
Marko Šerbinek, 2014, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu z naslovom Fenomen barve pri grafitih sem se osredotočil na izraznost in pomen barve na izbranem likovnem področju ter posledičen nastanek novega umetniškega gibanja. Diplomsko delo sem razdelil na dva dela. V prvem delu sem predstavil različne pristope h gradnji likovnega dela in del zgodovine ter umetniška gibanja, na katera se najbolj navezuje moje ustvarjanje. Opisal sem tudi pomen barve in vpliv ter našo interpretacijo tega magnetnega valovanja. V drugem delu diplomske naloge pa sem se posvetil izbranim umetnikom, ki so ustvarjali v ţe predstavljenemu obdobju, in njihovim različnim pristopom gradnje likovnega dela. Te ugotovitve so vplivale tudi na moje ustvarjanje, ki sem ga predstavil v zadnjem delu diplomske naloge.
Ključne besede: barva, barvne kombinacije, grafit, zgradba grafita, subkultura grafitov, sodobni grafit
Objavljeno: 14.05.2014; Ogledov: 567; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici