| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Relevantnost paritete kupne moči v evropskih gospodarstvih, nečlanicah evroobmočja
Laura Volasko, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu empirično preverjamo veljavnost teorije paritete kupne moči (PKM) v osmih izbranih evropskih državah, ki niso članice evroobmočja, od tega v šestih tranzicijskih reformnih državah (Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija) in dveh razvitih gospodarstvih (Danska, Švedska). Kot bazno valuto smo najprej obravnavali evro, kasneje pa še ameriški dolar. Za preverjanje veljavnosti teorije smo za vsako državo posebej uporabili teste stacionarnosti, to sta ADF in KPSS testa. Lotili smo se tudi preverjanj panelnih podatkov, pri čemer smo uporabili LLC test, Breitungov test, Hadrijev test, IPS test, Fisherjev-ADF in Fisherjev-PP test. Najprej smo veljavnost PKM preverjali za celotno opazovano obdobje, ki v primeru uporabe evra kot bazne valute zajema mesečne podatke od februarja 1993 do junija 2020 in v primeru uporabe ameriškega dolarja podatke od januarja 1993 do decembra 2020, razen v primeru Hrvaške, za katero opazujemo podatke od januarja 1993 do junija 2020. V nadaljevanju smo celotno obdobje razdelili na dve podobdobji, in sicer na obdobje pred veliko recesijo 2008 in na obdobje po njej. Izračune za obdobje do velike recesije smo opravili do konca leta 2007, izračune za obdobje po njej pa od začetka leta 2008. Na koncu smo izvedli še panelne teste in preverjali veljavnost PKM na celotnem vzorcu držav. Generalno gledano v naši empirični raziskavi nismo našli prevladujoče podpore v korist veljavnosti PKM v izbranih evropskih državah. Nekoliko uspešneje se je preverjanje paritetnih razmerij izkazalo pri evrskih deviznih tečajih, čeprav sta ADF in KPSS testa pogosto kazala heterogene izide. Izstopala je Danska, za katero smo lahko veljavnost PKM potrdili za vsa opazovana obdobja. Za primer ameriškega dolarja pa smo opazili, da je predvsem za celotno obdobje opazovanja in za obdobje pred veliko recesijo značilno, da teorija PKM ne velja. Rezultati kažejo boljšo sliko za pokrizno obdobje, in sicer za primer Hrvaške, Madžarske in Poljske.
Ključne besede: pariteta kupne moči, realni devizni tečaj, tranzicijska gospodarstva, testi enotskega korena
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Plačne razlike med spoloma v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem
Laura Volasko, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu obravnavamo plačne razlike, glavna tematika pa je plačna vrzel med spoloma. Predvsem nas zanima, kateri so poglavitni dejavniki plačnih razlik med moškimi in ženskami in ali so ženske na trgu dela še vedno obravnava kot ekonomsko manj vredne. Z drugimi besedami, ali delodajalci diskriminirajo žensko polovico populacije in je ne želijo zaposliti, ker menijo, da niso sposobne opravljati določenih delovnih mest, ali je treba razloge za plačne razlike iskati kje drugje. Enakopravnost spolov na trgu dela je namreč pomembna tako za vse posameznike kot tudi za družbo kot celoto, saj lahko z enakopravnim obravnavanjem obeh spolov dosegamo višjo učinkovitost na trgu. Diplomski projekt je razdeljen na štiri sklope. V prvem delu predstavljamo poglavitne značilnosti trga dela in njegove posebnosti. Drugi del zajema pojasnjevanje dejavnikov, ki vplivajo na plačne razlike. V tretjem delu sledi analiza podatkov za Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško, v zadnjem delu pa s pomočjo izbranih študij te podatke podrobneje preučimo in iščemo razloge za obstoječe situacije. Skozi analizo pridemo do ugotovitev, da so plačne razlike med spoloma v Nemčiji in Avstriji precej visoke, v Sloveniji in na Hrvaškem pa so glede na evropsko povprečje nizke. Različne razloge za to predstavljamo skozi celotno delo.
Ključne besede: trg dela, plača, plačne razlike, plačna vrzel med spoloma, evropska gospodarstva
Objavljeno v DKUM: 06.12.2019; Ogledov: 1427; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.63 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici