| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Besedilna analiza uradne pisne prošnje za zaposlitev
Laura Čater, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na uradno pisno prošnjo za zaposlitev, ki v današnji družbi postaja vedno pomembnejše besedilo. Zaradi velike brezposelnosti in vedno večjega povpraševanja po delu, je izredno uporabno znanje o pisanju prošnje za zaposlitev oz. prijave na razpisano delovno mesto. Gre za uradni pozivni dopis, ki predstavlja prvi stik z bodočim delodajalcem in je marsikdaj ključnega pomena pri izbiri ustreznega kandidata. Z magistrskim delom želimo poudariti pomen prošnje oz. prijave kot vrste besedila. Najprej smo preko primarnih in sekundarnih virov raziskali teorijo o besedilih, o sporazumevanju in o tvorjenju uradne pisne prošnje. Temu je sledila analiza 50 izbranih prošenj oz. prijav na delovno mesto. Podrobneje smo raziskali komunikacijski položaj, zunanjo zgradbo, kriterije besedilnosti in tvorčevo upoštevanje pravopisnih pravil. Prav tako nas je zanimala primerjava med prošnjami, ki jih pišejo iskalci zaposlitve z doseženo določeno izobrazbeno stopnjo, in devetošolci, ki so še v izobraževalnem procesu. V zaključku smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi opravljene analize besedil, in potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da v obravnavnih besedilih prevladuje utemeljevalni slogovni postopek, pri čemer večji del dopisa predstavlja argumentativno razvijanje teme, kjer tvorec s pomočjo argumentov oblikuje temo besedila. V izreku prošnje, to je v jedrnih odstavkih, smo opazili, da se pojavljajo izrazi, ki uresničujejo namen prošnje (predstavitev tvorca, razpisano delo/delovno mesto, izkušnje in izobrazba). Pri pravopisnih napakah smo zasledili, da tvorcem največ težav povzročajo raba ločil, pisanje skupaj in narazen ter raba velike in male začetnice.
Ključne besede: sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste, uradna pisna prošnja, merila besedilnosti, sporočanjske okoliščine
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 423; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
Razvoj turizma ob Velenjskem jezeru
Laura Čater, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili geografski pregled Velenjske kotline, pri čemer smo osrednjo pozornost namenili Velenjskemu jezeru. Razvoj območja so zaznamovali premogovništvo, energetika in industrija, ki so se najintenzivneje razvijali v drugi polovici 20. stoletja. Pri tem velja izpostaviti leto 1986, ko je bilo izkopanih rekordnih 5,1 milijona ton premoga, kar pa ne bi bilo mogoče brez izgradnje Termoelektrarne Šoštanj, ki še danes velja za prepoznavni znak Velenjske kotline. Močno izkoriščanje premoga je pustilo številne okoljske posledice. Območje se je začelo počasi ugrezati, v najnižjih delih ugreznin pa se je začela zbirati voda. Tako so nastala t. i. ugrezninska jezera, med katerimi je največje in najbolj prepoznavno Velenjsko jezero. Območje Velenjskega jezera je v preteklosti veljalo za izrazito degradirano okolje, ki so ga z rekultivacijo spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. Del obale Velenjskega jezera so spremenili v t. i. Velenjsko plažo, kjer so obiskovalcem na voljo številne vodne in obvodne dejavnosti, najbolj obiskana pa je sprehajalna pot ob jezeru. Število obiskovalcev v Mestni občini Velenje se iz leta v leto povečuje, za kar je zaslužen tudi razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, ki prav tako vpliva na boljšo infrastrukturno opremljenost Velenja in spodbuja razvoj ostalih gospodarskih panog v regiji. V ta namen želijo v prihodnosti realizirati tri projekte, s katerimi bodo izboljšali kakovost preživljanja prostega časa in vplivali na privlačnost destinacije. Ob Velenjskem jezeru bo v prihodnosti stal prireditveni prostor z velikim odrom, ki bo namenjen številnim športnim, glasbenim, kulturnim in drugim zabavnim dogodkom. Na gladini jezerske vode nameravajo postaviti plavajoče hotelske namestitve, s katerimi želijo v Velenju vzpostaviti stacionarni turizem. S takšnim razvojnim trendom naj bi Velenjsko jezero kmalu sodilo med najbolj obiskane turistične destinacije v Sloveniji.
Ključne besede: naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Velenjske kotline, Velenjsko jezero, Velenjska plaža, turistična ponudba, aktualni projekti
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 129; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici