| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (638,39 KB)

2.
Prikriti preiskovalni ukrepi in pravica do zasebnosti
Lara Klemenc, 2017, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se preiskovalci soočajo z izzivi kako pridobiti pomembne dokaze. V nekaterih primerih jih ne morejo dobiti pri normalni preiskavi, bodisi, ker so jih osumljenci zabrisali, ali pa niso bili zadostni za obsodbo. V teh primerih se lahko uvedejo prikriti preiskovalni ukrepi, s katerimi policija tajno preiskuje osumljenca, mu sledi, ga slika ali snema, lahko pa celo pripravi navidezni odkup neke snovi. S temi dokazi lahko podprejo že zbrane in tako pripomorejo k aretaciji osumljenca, ki brez teh ukrepov, ne bi bil nikoli pravnomočno obsojen. Za uvedbo take preiskave pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Preiskovalni organi morajo vnaprej predložiti že zbrane dokaze in podati dotične razloge, zakaj utemeljeno sumijo, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, ali pa ga pripravlja. To pa se jim dovoli z odredbo za izključno ta primer in izključno za določeno časovno obdobje, ki pa se lahko ob utemeljitvi podaljša. Ob uvedbi tajnih ukrepov pa preiskovalci močno posegajo v posameznikovo pravico do zasebnosti, ki jo ščitita Evropska konvencija o človekovih pravicah in Ustava Republike Slovenije. Ta pravna akta nas varujeta tako pred državno oblastjo, kot tudi pred drugimi osebami, ki bi morebiti posegali v naš osebni prostor. Delu te pravice pa smo se pripravljeni odpovedati v zameno za našo osebno varnost, tako, da opravičimo državnim oblastem vmešavanje v to pravico, vendar le, če s tem ščitijo temeljne pravice drugih ljudi. V kolikor je poseg v našo zasebnost s strani državnih organov protipraven, se lahko obrnemo na varuha človekovih pravic, kasneje pa na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer bodo presodili, če je bil poseg v našo zasebnost v skladu z zakonom. Ob uvedbi preiskave pa mora biti presojena tudi sorazmernost poseganja v našo zasebnost, tako, da za večji poseg preiskovalci potrebujejo močnejše dokaze, kot pa za manjši poseg v zasebnosti posameznika.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopki, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 1729; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (866,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici