| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV IN VLOGA POSAMEZNIH DEJAVNIKOV NA IZBIRO SREDNJE ŠOLE DEVETOŠOLCEV
Lana Matjašič - Filipič, 2016, magistrsko delo

Opis: Današnji čas že od otrok in mladostnikov zahteva prilagodljivost in fleksibilnost. To velja tudi za poklicno odločitev in pred tem izbiro srednje šole. Oboje predstavlja del procesa, ki ga imenujemo poklicna orientacija. Predstavlja celostno in organizirano dejavnost, ki posamezniku pomaga do samostojne odločitve za nadaljnje izobraževanje in izbiro poklica. Sestavljena je iz mnogih zaporednih aktivnosti, ki mladostniku pomagajo, da spozna samega sebe, lastne želje in interese, sposobnosti in druge osebnostne lastnosti, ki so pomembne za njegovo poklicno odločitev. Pojem poklicna orientacija, ki je vse bolj pomemben v širšem družbenem kontekstu, vse bolj nadomešča pojem karierna orientacija. Slednja po navedbah nekaterih avtorjev predstavlja sodobnejši in širši pristop, saj povezuje poklicno, izobraževalno in osebno orientacijo skozi celotno življenje. V teoretičnem delu naloge smo opredelili poklicno orientacijo z vidika izbire srednje šole oz. nadaljnjega izobraževanja. Proučili smo teorije izbire poklica, ki kljub različnosti v teoretičnih podlagah z opredeljenimi dejavniki vplivajo na posameznikovo poklicno izbiro. Opredelili smo vlogo šolske svetovalne službe pri izbiri srednje šole devetošolcev ter proučili tudi vlogo še drugih izbranih dejavnikov, kot so: starši ali skrbniki, učitelji, razrednik in spletni mediji. V empiričnem delu smo na vzorcu učencev devetega razreda iz osnovnih šol Mestne občine Maribor izvedli raziskavo o vplivu izbranih dejavnikov na izbiro srednje šole. Posebej smo se osredotočili na vpliv šolske svetovalne službe pri posameznikovi poklicni odločitvi in vlogo šole na področju posredovanja različnih informacij in izvajanja dejavnosti s področja poklicne orientacije. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo pri devetošolcih na izbiro srednje šole največji vpliv starši in šolska svetovalna služba.
Ključne besede: poklicna orientacija, karierna orientacija, mladostnik, srednja šola, poklic
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 3428; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
Vpliv izbranih učnih metod in oblik na učne rezultate pri pouku geografije v 7. razredu osnovne šole
Lana Matjašič Filipič, 2016, magistrsko delo

Opis: Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda. Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi. V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije. V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom. Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo. Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, učni proces, preverjanje, ocenjevanje, vrednotenje, magistrska dela
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 420; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici